Jedro

Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.

Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena.

Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu III. točke izreka, kjer je sodišče prve stopnje sklenilo, da predhodna odredba velja še 15 dni po nastopu pogojev za izvršbo, to je po zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine, in v izpodbijani IV. točki izreka, potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zaradi izterjave že zapadlih in neplačanih preživninskih terjatev dovolilo izvršbo, v II. točki izreka pa predlog upnice zavrnilo v delu, v katerem predlaga izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od dneva izdaje sklepa o njihovi odmeri do poteka paricijskega roka. V III. točki izreka je v zavarovanje denarne terjatve upnice in sicer preživninske terjatve še za nezapadle zneske v višini 160,00 EUR mesečno oziroma v zneskih, ki bodo določeni v skladu z vsakokratnim obvestilom o uskladitvi preživnine pristojnega centralni oddelek za verodostojno listino za socialno delo, ki zapadejo v plačilo do vsakega 25. dne v mesecu za tekoči mesec, za obdobje od vključno januarja 2017 do vključno septembra 2017, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, izdalo predhodno odredbo z rubežem denarnega zneska na dolžnikovem računu in z rubežem plače, veljavnost predhodne odredbe pa omejilo na 15 dni po nastopu pogojev za izvršbo, to je po zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine. V IV. točki izreka je predlog upnice za zavarovanje s predhodno odredbo zavrnilo v delu, v katerem je kot izvršilna dejanja pri sredstvih zavarovanja s predhodno odredbo predlagala več kakor rubež. V V. točki je odmerilo izvršilne stroške upnice in jih naložilo dolžniku v plačilo.

2. Zoper sklep o predhodni odredbi se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnica. Sklep izpodbija v IV. točki izreka, s tem v zvezi pa tudi zoper zadnji odstavek III. točke izreka, kjer je sodišče odločilo, da ta predhodna odredba velja še 15 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Meni, da je odločitev v nasprotju z določbami 259., 106. in 143. člena ZIZ in da tudi odstopa od ustaljene sodne prakse. Navaja, da IV. točka izreka ni obrazložena, ampak je v 9. točki obrazložitve le prepisana, razlogi zanjo pa niso podani in je zato ni mogoče preizkusiti. Zadnji odstavek III. točke izreka, ki ga upnica izpodbija, pa v obrazložitvi ni niti omenjen. Meni, da bi sodišče za preživninske zneske, za katere je dovolilo zavarovanje, moralo dovoliti tudi izvršbo in pojasni, da za izterjavo s predhodno odredbo zavarovanih občasnih dajatev iz 259. člena ZIZ ne velja enaka ureditev kot za izterjavo drugih vrst s predhodno odredbo zavarovanih terjatev. Navaja, da se v skladu s specialnima določbama 106. oziroma 143. člena ZIZ izvršba bodočih občasnih dajatev oziroma bodočih preživninskih zneskov, ki so predmet zavarovanja po 259. členu ZIZ, vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe. Meni, da je s tem, ko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče zapadlih zneskov preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ, v skladu z določbama 106. in 143. člena ZIZ dovoljena tudi izvršba za te zneske po njihovi zapadlosti. Pri tem se sklicuje na sodno prakso, VSK sklep I Ip 190/2014, VSK sklep I Ip 191/2014, VSL sklep IV Cp 5388/2005, VSL sklep III Cp 1806/2000, VSC sklep I Ip 111/2011. Trdi, da je sodišče neutemeljeno odločilo drugače in predlaga, da se njenemu predlogu za izdajo predhodne odredbe ugodi v celoti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu, to je v delu, kjer je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu upnice za zavarovanje zahtevka, da se plačuje v bodoče zapadla preživnina, z izdajo predhodne odredbe, pravilna. Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ(1) in 143. členu ZIZ(2), in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ(3) sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta. Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je izplačilna prepoved v obsegu zavarovanega zneska, vendar pa v okviru postopka zavarovanja poplačilo zavarovane terjatve ni mogoče. Ta postopek omogoča le zavarovanje poplačila terjatve upnika, ki pa ga bo ta moral uresničiti v okviru pravočasno predlagane izvršbe s predhodno odredbo zavarovane terjatve, po izpolnitvi pogojev za izvršbo (zapadlost terjatve).

6. Glede na splošno določbo 239. člena ZIZ se določbe zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, (vendar le) če ni v tem delu zakona (ki ureja zavarovanje) drugače določeno. V skladu z določbo prvega odstavka 260. člena ZIZ(4) sme sodišče v zavarovanje (tudi po 259. členu ZIZ) terjatve upnika dovoliti le predhodne odredbe, ki jih zakon v tem členu taksativno našteva. Med njimi prenosa zarubljenih denarnih sredstev ni, in torej v tem delu zakon zavarovanje drugače ureja kot izvršbo. Ob navedenem je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevek upnice za prenos zarubljenih sredstev tako na TRR dolžnika kot tudi plače, v okviru zahtevka za izdajo predhodne odredbe, zavrnilo, pravilna. V skladu s prvim odstavkom 260. člena ZIZ se namreč lahko dovoli predhodna odredba z rubežem denarne terjatve (2. točka te določbe) in s prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo (4. točka), ne pa tudi s prenosom na račun upnika.

7. Ob povedanem je materialno pravno napačno stališče pritožnice, da je s tem, ko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče zapadlih zneskov preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ, v skladu z določbama 106. in 143. člena ZIZ dovoljena tudi izvršba za te zneske po njihovi zapadlosti. Ker so vrste predhodnih odredb v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena. Izvršba preživninskih zneskov, za katere je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo, se (tudi po določbah 106. in 143. člena ZIZ) opravi le na podlagi sklepa o izvršbi, s katerim je dovoljena (tudi) izterjava, in ne (le) na podlagi sklepa o predhodni odredbi. Kakšni so bili predlogi upnikov in sklepi, s katerimi je bilo o teh predlogih odločeno, iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnica, ni razvidno, zato neposredna primerjava s predmetno zadevo ni mogoča. Vendar pa sme glede na zakonsko ureditev zavarovanja, le na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev, sodišče dovoliti, dolžnikov dolžnik pa le zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, in posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Kadar je ta dovoljena na podlagi prvega odstavka 106. ali prvega odstavka 143. člena ZIZ, torej za v bodoče zapadle občasne dajatve iz naslova zakonite preživnine, se po zapadlosti vsakega posamičnega preživninskega obroka res vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

8. Odločitev iz IV. točke izreka je sodišče prve stopnje tudi zadostno obrazložilo. Pojasnilo je, da je upnica predlagala rubež dolžnikove plače in denarnih sredstev pri banki ter po oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi tudi prenos zarubljenih sredstev na račun upnice. Nadalje je navedlo, da je glede na vrste predhodnih odredb, ki jih v skladu s prvim odstavkom 260. člena ZIZ lahko sodišče odredi, ter ob upoštevanju upničinega predloga, sodišče kot sredstva zavarovanja dovolilo rubež dolžnikove plače ter rubež denarnega zneska na dolžnikovem transakcijskem računu pri banki, kar je upnica predlagala več od samega rubeža (kot je bilo pojasnjeno v predhodnem stavku torej še prenos na dolžničin račun), pa je sodišče zavrnilo. Pritožničin očitek, da sklep v tem delu ni obrazložen in da se ga ne da preizkusiti, tako ni utemeljen.

9. V skladu z določbo drugega odstavka 263. člena ZIZ sme predhodna odredba trajati največ 15 dni po nastopu pogojev za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka. Svojo odločitev je, v nasprotju s pritožbeno trditvijo, da je sodišče v razlogih niti ne omenja, v obrazložitvi tudi pojasnilo, in sicer v 4. točki obrazložitve(5) na strani 5, in dodatno pojasnjevanje po presoji pritožbenega sodišča ni bilo potrebno. Tudi v tem delu tako pritožba upnice ni utemeljena.

10. In ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): V skladu z določbo prvega odstavka 106. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.

Op. št. (2): Prvi odstavek 143. člena ZIZ določa: “Če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih, plačuje organizacija za plačilni promet te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.“ Op. št. (3): Prvi odstavek 259. člena ZIZ z naslovom „Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev“ določa: „Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.“ Op. št. (4): Prvi odstavek 260. člena ZIZ z naslovom „Vrste predhodnih odredb“ določa: „ Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:

1. rubež premičnin in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;

2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;

3. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;

4. rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet;

5. vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;

6. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.“ Op. št. (5): Sodišče prve stopnje navaja: „V III. točki izreka tega sklepa je sodišče ugodilo predlogu upnice za zavarovanje s predhodno odredbo v bodoče zapadlih denarnih terjatev iz naslova zakonite preživnine, z veljavnostjo še 15 dni po nastopu pogojev za izvršbo.“