10. 12. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Hatidže Muzurović, Bosna in Hercegovina, na seji 10. decembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 1685/2017 z dne 11. 4. 2018 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1685/2017 z dne 9. 11. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 2. člena in 3. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15) se zavrže.

3.Za začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj za pritožnico Hatidžo Muzurović, se imenuje Nataša Stele, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, p. p. 1713, 1001 Ljubljana, Slovenija, z nalogo, da pritožnici vroči ta sklep.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sklad Republike Slovenije za nasledstvo je zavrnil zahtevo pritožnice za verifikacijo deviznih vlog. Upravno sodišče je tožbo zavrglo. Pritožnica je vložila pritožbo po pooblaščenki, ki v pritožbi ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07 – ZPDI). Zato je Upravno sodišče pritožbo zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Pritožnica zatrjuje, da upravni spor ni učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje njegovih pravic. Sodno varstvo v upravnem sporu naj bi pritožnici pomenilo nepremostljivo oviro. Zato predlaga izjemno obravnavo pred izčrpanjem pravnih sredstev.

2.Pritožnica je hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 2. člena in 3. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP). Meni, da sta izpodbijani določbi v neskladju s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališič in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 16. 7. 2014 in s pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

B. – I.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker niti redna pravna sredstva zoper izpodbijana sklepa še niso izčrpana. Pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev glede na drugi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba niti na predlog za izjemno obravnavo ni dovoljena (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana drugi odstavek 2. člena in 3. člen ZNISESČP ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

B. – II.

6.Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 6. člena ZUstS s poslovnikom podrobneje uredi pravila postopka, določena z zakonom. V skladu s tretjim odstavkom 40. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17 – v nadaljevanju Poslovnik) se pisanja Ustavnega sodišča vročajo po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno. Prvi odstavek 146. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) določa, da mora tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, in po njem naloži tožniku, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v določenem roku, sodišče tožbo zavrže in sklep vroči tožniku po začasnem zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj.

7.Iz pritožničine vloge izhaja, da biva v tujini in nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. Zato je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 40. člena Poslovnika pritožnici za začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, postavilo Natašo Stele, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, p. p. 1713, 1001 Ljubljana, Slovenija (3. točka izreka).

8.Ker iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da niso izpolnjene procesne predpostavke niti za vložitev ustavne pritožbe niti za vložitev pobude, Ustavno sodišče ni najprej na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP pritožnici s sklepom naložilo, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji z opozorilom, da bo v drugačnem primeru ustavno pritožbo in pobudo zavrglo, temveč je že s tem sklepom odločilo o ustavni pritožbi in pobudi. Morebitna postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Ustavnega sodišča.

9.Ustavno sodišče je začasni zastopnici naložilo, naj pritožnici vroči ta sklep (3. točka izreka). Stroški začasne zastopnice, upravičene za sprejemanje pisanj, se založijo iz sredstev Ustavnega sodišča (peti odstavek 146. člena ZPP).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS, tretjega odstavka 40. člena Poslovnika v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica