Jedro

Do katerega trenutka se lahko izvršilno sodišče izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe.

Izrek

Za odločitev v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Na upnikov predlog je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 10.10.2000 dovolilo predlagano izvršbo. Potem, ko je ob poskusu vročitve sklepa izvedelo, da dolžnik ne stanuje na prejšnjem naslovu, temveč v Celju, se je s sklepom z dne 13.7.2001, opr. št. III I 00/10375, izreklo za krajevno nepristojno. Oprlo se je na 100. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Kot pravno odločilno za krajevno pristojnost je štelo sedanje bivališče dolžnika, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Celju.

Okrajno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo in sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu to sodišče navaja, da ZIZ nima določb o spremembi pristojnosti med izvršbo in je zato na podlagi 15. člena ZIZ treba uporabiti 22. v zvezi s 24. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št 26/99, v nadaljevanju ZPP). To pa pomeni, da sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več odkloniti krajevne pristojnosti. Predlaga, da vrhovno sodišče sklep Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 13.7.2001 razveljavi in ugotovi, da je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Med navedenima sodiščema obstaja spor o tem, ali se izvršilno sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, če po izdaji sklepa o izvršbi (ob vročanju) ugotovi, da dolžnik ne prebiva na naslovu, ki je v sklepu naveden. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne. Čeprav je krajevna pristojnost po ZIZ izključna pristojnost, kar pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ne samo na dolžnikov ugovor, temveč tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to ne velja za ves čas postopka.

Do katerega trenutka se lahko sodišče na ta način izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja že navedeni drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe. Smiselna uporaba te določbe v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) pomeni, da to velja za čas ob preizkusu predloga za izvršbo. Čeprav utegne biti ta pojem včasih časovno težko opredeljiv, pa ne more biti dvoma, da izrekanje po uradni dolžnosti o krajevni nepristojnosti po izdaji sklepa o izvršbi ni več mogoče. Pač pa je krajevna nepristojnost lahko razlog za ugovor (1. točka 55. člena ZIZ).

Pravilno je tako stališče Okrajnega sodišča v Celju, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, to je Okrajno sodišče v Mariboru. Zato je vrhovno sodišče odločilo tako, kot je navedeno v izreku sklepa. Po 24. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavitev sklepa sodišča, ki se je izreklo za nepristojno, ni potrebna. V sporu o pristojnosti vrhovno sodišče odloči samo, katero od sodišč v sporu je krajevno pristojno. Ta odločitev sodišče veže ne glede na prej izdani sklep o nepristojnosti.