Jedro

Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.4.2000. S to je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote B. z dne 20.9.1999, s katero je bil tožniku priznan status in pravice žrtve vojnega nasilja - begunca in odločila, da se mu navedeni status ne prizna. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče sklicuje na določbi 1. in 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN, Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97 in 39/98-odločba Ustavnega sodišča) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da tožnik ni dokazal dejanskega stanja, ki ga za priznanje statusa begunca zahteva ZZVN - pobeg pred vojnim nasiljem okupacijskih sil ali pred prisilno izselitvijo. O dejanski izselitvi tožnika in njegove družine in o aretaciji tožnikovega očeta, tožnik in upravni organ prve stopnje nista uspela pridobiti nobenih listinskih dokazov.

Tožnik v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča napačna. Sodišče je zmotno presodilo v postopku izvedene dokaze. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ prve stopnje nedvomno izhaja, da je tožnik z družino pobegnil pred vojnim nasiljem. Navaja, da je bil ob enakem dejanskem stanju status begunca priznan njegovemu bratu.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožniku prizna uveljavljani status.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbo je moralo sodišče zavreči zaradi naslednjih razlogov: Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožbo zoper izpodbijano sodbo vložil tožnik in sicer dne 21.7.2001. Dne 31.7.2002 je tožnikova žena V.V. sodišču sporočila, da je njen mož dne 12.1.2002 umrl, zato kot pravna naslednica nadaljuje pritožbeni postopek.

Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno v upravnem sporu zaradi priznanja statusa žrtve vojnega nasilja - begunca M.V. Tako pravica do priznanja navedenega statusa kot tudi pravice, do katerih bi bil upravičen M.V., če bi mu bil ta status priznan - pravica do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja in pravica do priznanja obdobja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato tožnikova pravna naslednica, glede na naravo teh pravic, ne more nadaljevati postopka. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Pritožba zato ni dovoljena (3. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 16. členom ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS.