Jedro

Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor mora praviloma že izpolnjevati kvantitativne in kvalitativne pogoje, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni ugodila prošnji tožnika za izvolitev v naziv redni profesor za področje kemijsko inženirstvo. K prošnji za izvolitev v naziv redni profesor je tožnik priložil življenjepis in bibliografske podatke. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je celotno gradivo, skupaj z ocenami poročevalcev, posredovala habilitacijski komisiji. Habilitacijska komisija je po pregledu celotne dokumentacije sprejela sklep, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila), in sicer nima, skladno z določili 13. alinee VI. točke 12. člena, pozitivne ocene članov strokovne komisije. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da sta dva člana komisije za oceno kandidatove strokovne usposobljenosti za izvolitev v višji naziv predlagala ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za področje kemijskega inženirstva. Iz teh dveh strokovnih poročil izhaja, da kandidat sicer dosega predpisane kvantitativne pogoje, vendar so kvalitativni rezultati njegovega znanstvenoraziskovalnega dela preskromni, da bi opravičili napredovanje. Publicistična bera njegovega petnajstletnega raziskovalnega dela je zelo skromna, prav tako ni najti del, ki bi bila mednarodno odmevna, niti takih, ki bi označevala izvirno ali vsaj lokalno pomembno usmeritev v biokemijskem inženirstvu. Nadalje v obrazložitvi sklepa navaja, da je kandidat sicer pogosto sodeloval z industrijo, vendar kakšnih pomembnejših rezultatov, ki bi lahko nadomestili skromne raziskovalne rezultate, tudi ni dosegel. Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi predložene dokumentacije, strokovnih mnenj in sklepa habilitacijske komisije sprejel sklep, s katerim ni ugodil kandidatovi prošnji za izvolitev v naziv rednega profesorja.

V tožbi tožnik navaja, da je sklep tožene stranke nepravilen, kajti pri izdaji tega sklepa je kršila določbe Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in 64/01, v nadaljevanju ZVis) ter določbe Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 64/01, v nadaljevanju Statut), prav tako so bila v tem postopku nepravilno in nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev. Ugotovitev, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv rednega profesorja, je nepravilna, zlasti je zmotna ugotovitev o domnevno skromni publicistični beri raziskovalnega dela ter da v bibliografiji ni najti del, ki bi bila mednarodno odmevna, da v izdanih delih ni bil glavni avtor ter da pri sodelovanju z industrijo ni dosegel pomembnejših rezultatov. Tožnik nadalje navaja, da je sistem v Merilih postavljen tako, da kandidat ne more zbrati potrebnega števila točk na katerem koli področju, ampak mora iti za objavljena dela ali storitve v mednarodnem prostoru in za nacionalno pomembna dela, nadalje mora imeti ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna znanstvena dela (oziroma je prvi avtor), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru, nadalje mora iti za dela, ki so objavljena ali javno predstavljena v obliki, ki jih priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega habilitira. Glede na takšen sistem pridobivanja kvantitativnih pogojev, kandidat sploh ne more zbrati dovolj točk, v kolikor ne izpolnjuje tudi kvalitativnih pogojev. Nadalje navaja, da je bil presežen rok za izdelavo poročil in izpeljavo postopka, ki je določen v Statutu. V tem času se je bistveno povečala citiranost, v kateri predstavljajo bistven delež tudi članki, ki so bili ob predaji tožnikove vloge za izvolitev sprejeti v objavo. Prav tako je bil v tem času sprejet v objavo v reviji z SCI indeksacijo tudi članek, ki ga je tožnik v soavtorstvu napisal na podlagi rezultatov dolgoletnih raziskav. Tožnik je v tožbi podal tudi odgovore na posamezne posplošene trditve in sicer: da z zbranimi 120 točkami ne samo dosega temveč za 50 % presega predpisano minimalno kumulativno število točk; da je bil pred dnevi v reviji z SCI indeksacijo Food Technology and Biotehcnology sprejet v objavo pregledni članek o morfologiji filamentiznih gliv kot bioprocesnem parametru, ki ga je napisal skupaj s kolegico dr. AA; da dva od treh ocenjevalcev nimata raziskovalnih referenc na področju biokemijskega inženirstva in pri oceni nista upoštevala pogojev za delo na tem področju (pri boljših pogojih bi lahko pričakovali več, pri dejanskih pogojih pa to žal ni utemeljeno); da je danes situacija na osnovi 12 SCI člankov bistveno boljša, saj število vseh citatov presega 50; da je aktivno sodeloval pri izvedbi naprave za čiščenje cvetnega prahu v letu 1981, kar nedvomno predstavlja enega od prvih pomembnih rezultatov v sodelovanju z industrijo. V dokaz svojih trditev je priložil mnenje prof. dr. BB z dne 18.04.2001, izjavo mag. CC z dne 23.04.2001, dopis prof. DD z dne 23.04.2001, ter podatke o številu člankov v mednarodni bazi podatkov, ki jih je zdaj kar 15, zato predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovor na tožbo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje in postopek za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev določa ZVis. Ta zakon v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv, ki jih za visokošolske zavode, ki so članice univerze, določi senat Univerze. V 56. členu je določen postopek za izvolitev, ki se, kot to določa 57. člen ZVis, podrobneje uredi v statutu Univerze. Statut med drugim v 202. členu določa, da mora kandidat prošnji za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja priložiti kratek življenjepis in bibliografijo. V 204. členu je določeno, da habilitacijska komisija v roku dveh mesecev odloči o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev posreduje senatu, ki je pristojen za izvolitev. Če habilitacijska komisija ugotovi, da so mnenja dveh ali več poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, sprejme sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, ter o tem obvesti senat, pred katerim teče postopek za izvolitev v naziv. Iz navedenih določb izhaja, da je podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev.

V Merilih so določeni pogoji za izvolitev v naziv redni profesor in sicer da kandidat znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja in na področju umetniškega ustvarjanja; objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela; poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo; ima izkazano mednarodno odmevnost; je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme; ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine; skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja; ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna (oziroma je prvi avtor) znanstvena ali celostna umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru; je objavil ali javno prestavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira; je bil mentor diplomantom, specializantom, magirstrandom, doktorandom in komentor doktorandom; uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) in je deloval vsaj tri mesece na tuji univerzi; ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti); ima pozitivno oceno članov strokovne komisije in mnenja študentov. Senat Univerze je na podlagi poročila habilitacijske komisije z dne 14.03.2001 sprejel sklep, s katerim ni ugodil tožnikovi prošnji za izvolitev v naziv redni profesor. Habilitacijska komisija je po pregledu celotne dokumentacije sprejela sklep, da kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev določenih v Merilih, ker v skladu s 13. alineo VI. točke 12. člena Meril nima pozitivne ocene članov strokovne komisije. Dva člana komisije za oceno kandidatove strokovne usposobljenosti za izvolitev v višji naziv sta predlagala ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja za področje kemijskega inženirstva. Iz teh dveh strokovnih poročil izhaja, da kandidat sicer dosega predpisane kvantitavne pogoje (zbral je več kot 100 točk), vendar so kavlitativni rezultati njegovega znanstveno raziskovalnega dela preskromni, da bi opravičili napredovanje. Tudi publicistična bera petnajstletnega raziskovalnega dela je zelo skromna. Po zadnji izvolitvi leta 1994 se je nekoliko popravila, saj je z objavami SCI revijah zbral 8,59 točke, medtem ko je v obdobju 1979-1992 zbral le 15 točk. Glede na aktualnost področja, kateremu je kandidat posvetil zadnje desetletje, bi bilo utemeljeno pričakovati več. Prav tako sta člana ugotovila, da v bibliografiji ni najti del, ki bi bila mednarodno odmevna in ki bi označevala izvirno ali vsaj lokalno pomembno usmeritev v biokemijskem inženirstvu. Prav tako pri sodelovanju z industrijo ni najti kakšnih pomembnejših rezultatov, ki bi lahko nadomestili skromne raziskovalne. Tožnik v tožbi navaja določene ugovore, vendar jih opira na dosežke, ki so nastali tik pred izdajo odločbe senata univerze oziroma še kasneje. Na to dejansko podlago se tožnik po mnenju sodišča v tožbi ne more uspešno sklicevati, saj ne trdi, da je z njo pravočasno, še pred izdajo spornega sklepa, seznanil toženo stranko, in tudi ne navaja razlogov, zakaj je ne bi mogel seznaniti (3. odstavek 14. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS).

Po določbah ZVis je izvolitev v naziv rednega profesorja trajna. Tožena stranka ima zato prav, ko pogoje za izvolitev v ta naziv uporablja oziroma razlaga tako kot so določeni in ne način, kot ga smiselno zagovarja tožnik (torej z upoštevanjem objektivnih okoliščin, ki naj bi pogojevale uspešnost njegovega znanstvenoraziskovalnega dela). Takšno stališče tožene stranke, ki ga sodišče sprejema, je utemeljeno tudi zato, ker odločanje o izvolitvi v naziv rednega profesorja za kandidata ni omejeno na eno priložnost, temveč kandidat lahko prošnjo za izvolitev v naziv po enem letu od izdaje negativnega akta ponovi.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in izdana v skladu z zakonom, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.