Jedro

Ker je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS ugotovila drugačno stanje glede izplačanih plač, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi podatkov FURS.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 449/2016 z dne 27. 9. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285 EUR, povečano za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper bivšo delodajalko zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja. Ker je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, je ugotavljala tožničine mesečne dohodke. Ugotovila je, da se tožnica šteje za samsko osebo in da je v treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela 1.884,82 EUR neto. Iz tega pa je moč zaključiti, da je mesečni dohodek tožnice v treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 628,27 EUR in je tako presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 288,81 EUR, dvakratnik 577,62 EUR. Tožnica torej ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je bilo treba njeno prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

2. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da iz njene prošnje in iz prilog spisa izhaja, da je iz naslova plače v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje prejela cca 1.300,00 EUR neto in ne 1.884,82 EUR kot to v odločbi napačno navaja tožena stranka. K prošnji je priložila tudi izpisek iz svojega TRR računa, kjer je izrecno navedeno, da je v tem obdobju dne 7. 6. 2016 prejela znesek 250,00 EUR, dne 2. 8. 2016 znesek 415,00 EUR in dne 25. 8. 2016 znesek 650,00 EUR, kar je skupno 1.315,00 EUR neto, ostalih prihodkov v tem obdobju pa ni imela. Njen mesečni prihodek je torej v treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 438,33 EUR in ne 628,27 EUR, kot je to napačno navedla tožena stranka. Njen povprečni mesečni prihodek tako ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka in zato izpolnjuje vse materialne pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2016 spremeni tako, da njeni prošnji ugodi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč oziroma podrejeno, da odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2016 razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi in vztraja pri odločbi z dne 27. 9. 2016, s katero je prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. Poudarja, da je za potrebe ugotavljanja finančnega stanja tožnice pridobila podatke iz Finančnega urada RS, iz katerih je razvidno, da je tožnica v juniju prejela 693,03 EUR neto plače, v juliju 614,72 EUR neto plače in v avgustu 2016 574,07 EUR neto plače, tako da je tožničina povprečna neto plača v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašala 628,27 EUR in je s tem presegala višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR. Tožnica sicer navaja, da je njen mesečni prihodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 438,33 EUR, vendar tožena stranka ugotavlja, češ da gre zgolj za pavšalne navedbe brez konkretnih dokazov o zatrjevanih dohodkih. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da pridobljeni podatki tožene stranke ne predstavljajo njenega dejanskega dohodka v navedenem obdobju. To je samo dohodek, ki bi ga s strani bivše delodajalke morala prejeti, vendar ga ni prejela, zaradi česar je bila tudi primorana zoper bivšo delodajalko vložiti tožbo, predhodno pa prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Bivša delodajalka je FURS za navedene mesece oddala REK obrazce oziroma podatke o višini izplačila plač, kar pa ne pomeni, da je tožnici te zneske tudi dejansko izplačala. Zneski namreč tožnici nikoli niso bili izplačani, vsaj ne v takšni višini. In zato se tudi ne morejo upoštevati kot tožničin dohodek. Koliko je tožnica dejansko prejela v navedenem obdobju, je razvidno iz izpiska njenega TRR računa. V kolikor bi držali podatki bivše delodajalke in FURS in bi tožnica res prejela navedeni dohodek v takšni višini, potem ji sploh ne bi bilo treba vlagati tožbe zoper bivšo delodajalko in posledično tudi ne bi zaprosila za brezplačno pravno pomoč.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka je v času odločanja znašal 288,81 EUR.

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki FURS v konkretnem primeru odločilni za sprejeto odločitev tožene stranke. Na podlagi podatkov FURS je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je na podlagi podatkov FURS njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 628,27 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR.

9. Tožnica v tožbi izpodbija dejstvo o njenih dohodkih v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje, kot jih navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in v zvezi s tem navaja, da podatki FURS ne držijo in da za navedeno obdobje ni prejela takšnih zneskov in je ravno zato tudi vložila tožbo zoper bivšo delodajalko. Navaja tudi, da je k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči predložila tudi izpis prometa na svojem TRR računu za navedeno obdobje.

10. Sodišče ugotavlja, da tožbena navedba, da je tožnica k prošnji priložila tudi izpis prometa na svojem TRR računu za navedeno obdobje, ne drži. Iz izpisa njenega TRR računa namreč izhaja, da je datiran z dnem 6. 10. 2016, medtem ko je prošnjo vložila dne 15. 9. 2016. Izpis TRR računa torej ni bil priložen že k prošnji, temveč k tožbi, poslani priporočeno po pošti tega dne (6. 10. 2016). Vendar pa sodišče ugotavlja tudi, da je tožnica že v sami prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer v opombah zapisala, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela (le) dve plači in sicer v juliju 400,00 EUR in v avgustu 650,00 EUR.

11. Ker je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi podatkov FURS.

12. Ker tožena stranka tožnici te možnosti ni dala, je dejansko stanje glede za odločitev pomembne okoliščine v zvezi s tožničinimi dohodki v relevantnem obdobju nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (3. točka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo torej morala tožena stranka razčistiti že navedeno odločilno dejansko okoliščino obravnavane sporne zadeve.

13. Ker je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožnici, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, prisodilo tudi pavšalni znesek povračila stroškov postopka, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, ji je sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika, priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV.

14. Sodišče še pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnica v obravnavani sporni zadevi oproščena plačila sodnih taks že po samem zakonu in zato sodišče o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo.