Jedro

Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje prekinilo postopek s pritožbama obeh toženih strank, vloženih zoper sodbo (in sklep) Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28.6.2006, opr. št. III P 196/93-84. Tako je odločilo na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije, ker je menilo, da je določba 376. člena Obligacijskega zakonika v delu, ki velja za zakonske zamudne obresti in ki bi jo moralo upoštevati pri odločanju o pritožbah toženih strank, protiustavna. Pred ustavnim sodiščem je začelo postopek za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe in pojasnilo, da bo prekinjen postopek s pritožbama nadaljevalo po odločitvi ustavnega sodišča. Zoper tak sklep je vložila pritožbo tožena stranka Z. d.d., L., sklicujoč se v njej na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na zmotno uporabo materialnega prava kot uveljavljana pritožbena razloga. Meni, da razlogi za prekinitev postopka s pritožbo niso podani, saj je tožena stranka izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje le v delu glede prisojenih obresti od odškodnine za premoženjsko škodo za čas od 31.10.1992 do 31.12.2001, medtem ko prisojene zamudne obresti za čas od 1.1.2002 dalje do plačila niso sporne; zoper ta del sodbe se ni pritožila ne tožeča niti tožena stranka in je že pravnomočen. Tožena stranka je tako vložila pritožbo le zoper prvostopenjsko odločitev o zamudnih obrestih za čas veljavnosti Zakona o obligacijskih razmerjih, višje sodišče pa je začelo postopek za oceno ustavnosti 376. člena Obligacijskega zakonika, s katerim so urejene zamudne obresti od 1.1.2002 naprej. Ker je prvostopenjska odločitev v delu o zamudnih obrestih za čas od 1.1.2002 dalje do plačila pravnomočna, ustavna odločba - kakršna koli že bo - ne bo imela vpliva na odločitev sodišča druge stopnje v tej pravdni zadevi, v kateri bo predmet pritožbenega preizkusa le odločitev o zamudnih obrestih za čas do 31.12.2001, urejenih z določbo 277. člena prejšnjega Zakona o obligacijskih razmerjih. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v odločanje o njeni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 156. člena Ustave Republike Slovenije mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem.

Ost kritike pritožnice je uperjena v mnenje višjega sodišča, da bi moralo pri odločanju v pritožbenem postopku uporabiti določbo 376. člena Obligacijskega zakonika (ki je po mnenju višjega sodišča protiustavna), saj po prepričanju pritožnice ni nikakršne potrebe po uporabi te določbe pri odločanju o pritožbah toženih strank zoper prvostopenjsko sodbo glede na obseg njenega izpodbijanja. To vprašanje, ki ga načenja pritožnica, pa že presega okvire inštančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije, saj je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, izključno v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev. Izpodbijana odločitev je torej v skladu z že citirano določbo 156. člena Ustave Republike Slovenije.

Ker obrazloženo uveljavljan pritožbeni razlog ni podan in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku), je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena istega zakona kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.