Up-168/02 - 7

7. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 87/99 z dne 8. 11. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 1443/96 z dne 15. 12. 1998 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.A.

1.1. Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju Ministrstvo) je v postopku odločanja o pritožbi pritožnika zoper sklep Uprave za obrambo, Izpostave Maribor, št. K-804/12-95 z dne 29. 11. 1995, s katerim je ta ustavila postopek o pravici do enkratne denarne pomoči, z odločbo št. 185-98/1014/96 z dne 3. 9. 1996 pritožniku priznalo pravico do enkratne denarne pomoči v določeni višini na podlagi ugotovljene 30% okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni v času služenja vojaškega roka, in odpravilo sklep prvostopenjskega organa. Pritožnik je zoper navedeno odločitev Ministrstva sprožil upravni spor. Predlagal je, naj se izpodbijana odločitev Ministrstva spremeni tako, da se mu prizna stopnja okvare organizma v višini 50% in glede na to stopnjo okvare tudi ustrezna denarna pomoč. Upravno sodišče je zahtevek pritožnika zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je odločitev Upravnega sodišča potrdilo.

2.2. Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Upravnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic in pravice do pritožbe (22. in 25. člen Ustave), ker naj bi obe sodbi temeljili na dokazu, o katerem ni imel možnosti izjaviti se, mu oporekati ali predlagati nasproten dokaz, saj naj bi mu izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje z dne 23. 4. 1996 ne bi bila vročena.

Vrhovno sodišče naj se tudi ne bi izjavilo o navedbah v pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča, niti glede tega, da mu izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje nista bila vročena, oceno pritožnika, da bi moral biti odstotek invalidnosti višji, pa je označilo za laično in subjektivno.

B.B.

3.3. Pritožnik v ustavni pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je brez uspeha uveljavljal že v upravnem sporu, ter v njej izraža splošno nezadovoljstvo z zanj neugodno odločitvijo upravnih organov in sodišč. Ustavno sodišče ni instanca organom in sodiščem, ki odločajo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takih kršitev pa pritožnik ni izkazal.

4.4. Z vidika morebitne kršitve pravice iz 22. člena Ustave bi bila lahko relevantna pritožnikova navedba, da se Vrhovno sodišče ni izjavilo o navedbah v pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča, niti glede tega, da mu izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje nista bila vročena. Iz pravice stranke, da se v postopku izjavi, ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, izhaja namreč tudi zahteva, da se sodišče z navedbami stranke seznani ter da se o njih, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeli. Upoštevati pa je treba, da se sodišče ni dolžno opredeliti do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene. Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je Upravno sodišče pravilno presodilo vprašanje, ali je Ministrstvo pri določitvi odstotka pritožnikove invalidnosti izhajalo iz pravilne dejanske in pravne podlage.

Sodišče je namreč ugotovilo, da je bilo v izvidu zdravniške komisije druge stopnje, ki je bil podlaga odločitvi, navedena pritožniku ugotovljena bolezen, čemur pritožnik ni oporekal, razvrstitev te bolezni pa je bila skladna s seznamom odstotka invalidnosti. Ker sama opredelitev bolezni med strankama ni bila sporna, se tudi sodiščema ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali sta bila izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje vročena ali ne, saj za določitev odstotka invalidnosti to ni relevantno. Pritožnikov očitek o kršitvi 22. člena Ustave je zato neutemeljen.

5.5. Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.C.

6.6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan