Jedro

Podlago za dolžnikovo obveznost v predmetnem obdobju predstavljata izvršilni naslov in drugi odstavek 123. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76, Uradni list RS, št. 1/89 in 64/01).

Izrek

1. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu, to je: - prvem stavku 1. točke izreka spremeni tako, da se ugovor zavrne tudi za preživninske zneske, zapadle od septembra 2017 do septembra 2018, - 2. točki izreka spremeni tako, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka, mora pa upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa plačati stroške odgovora na ugovor v višini 91,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo dalje.

2. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 120,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na preživninske zneske, zapadle od septembra 2017 do septembra 2018 ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v ostalem delu je ugovor zavrnilo. V 2. točki izreka je sklenilo, da stranki sami krijeta svoje stroške ugovornega postopka.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navaja, da je že k predlogu za izvršbo priložil pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 284/2011, s katero je sodišče A. A. priznalo podaljšanje roditeljske pravice za sina B. B. čez njegovo polnoletnost. Sodišče je z izdajo sklepa o izvršbi štelo, da lahko prejema preživnino tudi po polnoletnosti, čeprav se ne šola več, zato je odločitev sodišča prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa nepravilna in v nasprotju z Zakonom o socialnem vključevanju invalidov, 293. členom Družinskega zakonika, sodno prakso po noveli 123. člena ZZZDR iz leta 2004 (sodba VSL 50047 z dne 19. 10. 2005). Navaja, da ima upnik šele od 1. 2. 2019 dalje pravico do nadomestila za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo, zato šele od tega dne dalje ni več upravičen do preživnine. Prilaga kopijo odločbe Centra za socialno delo z dne 28. 3. 2019, s katero ima priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in pravico do nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo. Upnik je na invalidsko odločbo čakal vse od 11. 10. 2017 dalje. Priložil je tudi kopijo odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 17. 4. 2019, s katero ima priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo prereka vse pritožbene navedbe upnika kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je upnik od septembra 2017 dalje prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in je prejemnik denarne socialne pomoči ter dodatka za pomoč in postrežbo, poleg tega pa bi lahko podal predlog za invalidnost in nego na pristojni Center za socialno delo že takoj po končanju šolanja v septembru 2017. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je na upnikovo pritožbo izpodbijani sklep preizkusilo v delu, v katerem je odločitev zanj neugodna, to pa je odločitev v prvem stavku 1. točke in o stroških ugovornega postopka.

6. Upnik je predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, ki predstavlja posamezne zneske preživnine, vložil na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, P 3055/2006-IV z dne 19. 6. 2008, ter obvestil Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine (obvestili z dne 31. 3. 2017 in 29. 5. 2018). Hkrati je navedel, da je bila s sklepom sodišča iz februarja 2012 zakoniti zastopnici upnika podaljšana roditeljska pravica čez polnoletnost. Vsa zatrjevana pravno pomembna dejstva je izkazal z javnimi listinami. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 22. 10. 2018 v celoti ugodilo upnikovemu predlogu in dovolilo predlagano izvršbo.

7. Dolžnik je zoper izdani sklep vložil ugovor in sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na preživninske zneske, zapadle v obdobju od septembra 2017 do septembra 2018. V preostalem delu je ugovor zavrnilo. Nosilni razlogi za sprejeto odločitev v izpodbijem delu so: 1. upnik izterjuje mesečne zneske preživnine za obdobje po njegovi polnoletnosti kljub temu, da se ne šola; 2. za upnika podaljšana roditeljska pravica čez polnoletnost nima vpliva na dolžnikovo dolžnost preživljanja (tako tudi sodba VDSS, Psp 62/2015); 3. sodišče je kot materialni predpis upoštevalo 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR.

8. Upnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo. Pri odločitvi je prezrlo spodaj navedeno.

9. Preživninska obveznost staršev po polnoletnosti invalidnega otroka (ki je bila urejena v drugem odstavku 123. člena ZZZDR1 do novele ZZZDR-C, Uradni list RS, št. 16/04) je bila ukinjena z novelo ZZZDR-C. Ustavno skladnost noveliranega 123. člena ZZZDR je presojalo Ustavno sodišče. Presodilo je, da omenjeni člen ni v neskladju z Ustavo, je pa za neskladnega z Ustavo presodilo Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) in začasno uredilo preživljanje polnoletnih otrok tako, kot je to urejal prej drugi odstavek 123. člena ZZZDR. Zakonodajalcu je naložilo odpravo neustavne pravne praznine v roku enega leta (odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007). Te zakonodajalec v roku ni odpravil. V sodni praksi (npr. sodba VDSS, Psp 241/2015 z dne 10. 9. 2015, sklep VSC, 369/2017 z dne 7. 9. 2017, sklep VSL, I Ip 3367/2014 z dne 24. 9. 2014) so se nato pojavljala različna stališča o tem, ali je zakonodajalec (s spodaj navedenim zakonom) ustavno praznino odpravil ali ne. Da je, je izhajalo npr. iz predloga Zakona o socialno varstvenih prejemkih (EVA: 2008-2611-0109, št.: 00711-9/2010/14 z dne 3. 5. 2010).2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih je bil sprejet (Uradni list RS, št. 61/2010). V pravni teoriji se najde stališče, da pravna praznina ni bila odpravljena (B. Novak v Barbara Novak [red.], Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, 2019, str. 620). Končno, da je temu tako, je očitno menil tudi zakonodajalec, kar izhaja iz prehodne določbe 27. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov – ZSVI.3 Podlago za dolžnikovo obveznost v predmetnem obdobju torej predstavljata izvršilni naslov in drugi odstavek 123. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76, Uradni list RS, št. 1/89 in 64/01).

10. Zato je tudi logična in utemeljena pritožbena navedba, da je upnik pravico do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo prejel šele z uveljavitvijo zgoraj citiranega zakona, konkretno pa od 1. 2. 2019 dalje, glede na priloženo odločbo CSD. Višje sodišče odgovarja še na tisti del odgovora na pritožbo, kjer dolžnik navaja, da je upnik prijavljen na Zavodu za zaposlovanje od 2017 dalje in prejema socialno pomoč (150,00 EUR) ter dodatek za nego. Četudi to drži, to ne pomeni, da se je bil upnik, in tega dolžnik niti ne zatrjuje, s temi sredstvi zmožen preživljati.

11. Ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v izpodbijanem delu ni podan, zato je višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

12. Odločitev o stroških temelji na petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Stroški upnika so odmerjeni po priglašenih stroškovnih za odgovor ugovor in pritožbo. Ker so skladni z Odvetniško tarifo, višje sodišče konkretneje stroškovne odločitve ne utemeljuje. Pri odmeri nagrade za pritožbo je višje sodišče upoštevalo vrednost točke po Sklepu o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), za nagrado za sestavo odgovora na ugovor pa prej veljavno vrednost (0,459 EUR).

1 Če je otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje, so ga starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in ob pomoči države. 2 Prim. poglavje 1.2.3; tudi obrazložitev k 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih EVA: 2011-2611-0058 Številka: 00711-7/2011/7 z dne 21. 4. 2011. 3 Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, Uradni list RS, št. 1/89 in 64/01). Zakon je stopil v veljavo 1. 1. 2019.