Jedro

V konkretni zadevi okoliščina, da je obdolženec A. A. brat višje sodnice na Višjem sodišču v ..., C. C., ki je bila pred tem dolgoletna sodnica na Okrožnem sodišču v ..., ki ima prostore v isti stavbi kot Višje sodišče v ..., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.

Izrek

Za odločanje se določi Višje sodišče v Kopru.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v ... je po končani kazenski preiskavi zoper obdolženega A. A. na Okrožno sodišče v ... vložilo obtožnico, v kateri obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženčeva obramba je zoper vloženo obtožnico vložila ugovor, o katerem bi moral odločati zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v ...

2. Predsednik senata okrožni sodnik B. B. je na Višje sodišče v ... vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V predlogu je navedel, da je obdolženec brat višje sodnice C. C., ki je bila dolgoletna sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v ... ter namestnica predsednika sodišča. Poudaril je, da je C. C. dolgoletna sodelavka in kolegica sodnikov Okrožnega sodišča v ..., z večino od njih pa jo družijo tudi prijateljske vezi. Utemeljitev predloga za prenos krajevne pristojnosti je sklenil z navedbo, da v obravnavani zadevi grozi zastaranje kazenskega pregona avgusta 2020. Če bi zastaranje nastopilo pred Okrožnim sodiščem v ..., bi ta okoliščina še dodatno okrnila videz nepristranskosti sojenja pred tem sodiščem. Višjemu sodišču v ... je zato predlagal, da predlogu ugodi in krajevno pristojno za odločanje v navedeni zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Vodja kazenskega oddelka Višjega sodišča v ... višji sodnik D. D. je na Vrhovno sodišče podal predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog je utemeljil z navedbami, da o predlogu za prenos krajevne pristojnosti ne more odločati Višje sodišče v ..., ker je sodnica C. C. v mesecu marcu 2020 nastopila sodniško funkcijo na kazenskem oddelku Višjega sodišča v ... Glede na navedeno okoliščino ocenjuje, da bi bil pri odločanju o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na Višjem sodišču v ... podan upravičen dvom v videz nepristranskosti odločanja tega sodišča. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za odločanje o predlogu za prenos krajevne pristojnosti določi drugo višje sodišče. B.

4. Nepristranskost sodišča pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge strank. Da bi sodnik lahko odločal nepristransko, torej ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja, odločitev sodišča pa mora biti sprejeta na podlagi dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ne pa na podlagi informacij izven takšnega postopka. Pri presoji, ali je bila posamezniku v postopku zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča, se je izoblikovalo stališče, da je nepristranskost sodišča treba ocenjevati po njenih zunanjih učinkih. Iz pravice do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) tako izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika je torej zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom, da o zadevi ne bo mogel odločati nepristransko (takoimenovani subjektivni vidik nepristranskosti). Iz pravice do nepristranskosti sojenja pa izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (takoimenovani objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne oblasti na posameznih sodiščih je tako treba ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti.

5. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajno med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.1 Po ustaljeni sodni praksi torej znanstva, tako med sodniki, kot tudi med sodniki in strankami postopka, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Medsebojno poznavanje sodnikov je namreč neogibno povezano z vzpostavljenimi običajnimi kolegialnimi odnosi, v okviru katerih se sodniki zaradi narave in organizacije dela pogosto srečujejo na delovnem mestu, tako v okviru njihovega samostojnega opravljanja dela, kot tudi na skupnih sestankih.2 Takšno stališče pa Vrhovnega sodišča ne odvezuje dolžnosti, da v vsakem posamičnem primeru skrbno presodi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na določenem sodišču. 6. Vrhovno sodišče je v zadnjem času, zaradi ohranjanja videza nepristranskosti v povezavi s poznanstvi med zaposlenimi v sodni veji oblasti, v več zadevah določilo drugo stvarno pristojno sodišče. V zadevi I Kr 4166/2018 z dne 11. 7. 2019 je za odločanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, ker je bil eden od obdolžencev zakonec okrožne sodnice. V zadevi I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018 je pristojnost preneslo na drugo pritožbeno sodišče, ker je bil storilec prekrška višji pravosodni svetovalec na višjem sodišču, ki je bilo pristojno za odločanje zoper sodbo, s katero je bil zoper njega ustavljen prekrškovni postopek. Podobno je odločilo tudi v zadevi I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, v kateri je za postopek določilo drugo stvarno pristojno okrožno sodišče, ker je bila obdolženčeva izvenzakonska partnerka zaposlena kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku okrožnega sodišča. 7. V konkretni zadevi okoliščina, da je obdolženec A. A. brat višje sodnice na Višjem sodišču v ..., C. C., ki je bila pred tem dolgoletna sodnica na Okrožnem sodišču v ..., ki ima prostore v isti stavbi kot Višje sodišče v ..., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.

C.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v predmetni zadevi določi Višje sodišče v Kopru.

1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 13. 1. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge. 2 Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Kr 1871/2019 z dne 26. 9. 2019.