Jedro

Predlog se zavrže. Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.

Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je od toženke zahtevala, naj ji solidarno z A. A. vrne znesek 40.000,00 EUR, ki ga je izročila v gotovini 6. 12. 2016 družbi B. d. o. o. po zakoniti zastopnici (toženki) za izpeljavo postopka nakupa večstanovanjskega objekta s pripadajočim zemljiščem ID številka 0000-4704/12-0 in 0000-4704/13. Ker ji nepremičnina ni bila predana do dogovorjenega roka, je tožnica od nakupa odstopila in zahtevala vrnitev izročenega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je zaradi stečaja toženke štelo, da je prišlo do privilegirane spremembe dajatvenega v ugotovitveni zahtevek po samem zakonu. Ugotovilo je, da „solidarno z A. A.“ obstaja tožničina terjatev do toženke v višini 45.838,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečajnega postopka, to je od 20. 3. 2019, ter toženki naložilo v plačilo tožničine pravdne stroške. Oprlo se je na institut spregleda pravne osebnosti po 1. alineji prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo ter ji naložilo v plačilo toženkine pravdne stroške. V obrazložitvi je pojasnilo, da je tožnica terjatev zoper pravno osebo izgubila, saj je ni prijavila v stečaju, zato je izgubila tudi terjatev zoper toženko kot osebno odgovorno družbenico. Ravno tako je ugotovilo, da na podlagi izkazanih dejanskih okoliščin toženki ni mogoče očitati ravnanja za spregled pravne osebnosti po 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. 4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.

7. Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti2. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega.

8. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje. To je presodilo, da so bile tožničine trditve o spregledu pravne osebnosti nejasne in pomanjkljive, zaradi česar so bili glede tega pomanjkljivi tudi razlogi prvostopenjskega sodišča. Pojasnilo je, da je toženka kvečjemu oškodovala družbo, katere zakonita zastopnica je bila, kar pa ne ustreza pojmu spregleda pravne osebnosti.

9. Predlagatelj ne navede, zakaj naj bi bili ti nosilni razlogi napačni in še manj, zakaj bi revizijski preizkus izpodbijane sodbe ustrezal pojmu reševanja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.

10. Enako, kot zgoraj zapisano, velja tudi glede očitka predlagateljice sodišču druge stopnje o neizvedbi naroka, s čimer uveljavlja bistveno kršitev postopka. Njen očitek, da je pritožbeno sodišče ugotavljalo „_drugačno dejansko stanje_“, zaradi česar bi moralo razpisati narok, je povsem pavšalen in neizkazan.

11. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 541/2020 in številne druge. 2 Primerjaj II DoR 566/2021.