Jedro

Iz upravnih spisov izhaja, da se finančni položaj tožeče stranke od dodelitve brezplačne pravne pomoči do izdaje izpodbijanega sklepa dejansko ni spremenil, zato je uporaba 48. člena ZBPP v tem konkretnem primeru v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave in v nasprotju z načelom sorazmernosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. Bpp 29/2009 z dne 15. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici tožeči stranki naložilo povrnitev sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe št. Bpp 29/2009 z dne 18. 2. 2009, v višini 1.014,72 EUR in sicer v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, na podlagi sodne poravnave opr. št. P 88/2009, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, dne 17. 2. 2011, pridobila premoženje v smislu ugotovitve, da znaša njen lastniški delež na nepremičnini parc. št. 163/123 k.o. A., 385/1000. Ob tem sta stranki dosegli še soglasje o načinu delitve, to je prodaji nepremičnine in razdelitvi kupnine. To pomeni, da je tožeča stranka pridobila možnost razpolaganja in vnovčenja svojega sedaj določenega deleža, česar pred sklenitvijo poravnave ni mogla, zato je treba upoštevati, da je s poravnavo pridobila premoženje v smislu 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ob sklenitvi sodne poravnave je bilo nadalje ugotovljeno, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka, zaradi česar terjatev iz naslova povrnitve stroškov od nasprotne stranke ni nastala, zato ta tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v smislu s 46. člena ZBPP. Zaradi povedanega je tožeča stranka postala glavna zavezanka napram državi za obveznost vračila stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Zato je dolžna povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč v celoti. V nadaljevanju navaja, da je namen brezplačne pravne pomoči omogočiti socialno šibkejšim upravičencem vložitev pravnih sredstev pred sodišči z namenom, da bi s svojimi tožbenimi zahtevki uspeli, zato morajo biti, v primeru pridobitve premoženja oziroma dohodkov, državi vrnjena sredstva, bodisi po 46. členu oziroma po 48. členu ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prodaja premoženja, ki sta si ga z nasprotno stranko, s sodno poravnavo razdelili in se v njej dogovorili, da nepremičnino prodata ter si v sorazmerju z deleži razdelita kupnino, odvisna od razmer na trgu. Poleg tega je bivši zakonec (nasprotna stranka v pravdnem postopku) doslej oviral realizacijo prodaje nepremičnine. Zaradi vsega povedanega prodaja nepremičnine ni odvisna zgolj od njene volje in njene aktivnosti pri prodaji le te. Ker nepremičnina še ni prodana, nima sredstev za poravnavo denarnih obveznosti navedenih v izpodbijanem sklepu, saj še vedno nima redne zaposlitve, je mati samohranilka in nima drugih dohodkov ter nima sorodnikov, ki bi lahko skrbeli zanjo in za njenega otroka. Zaradi tega predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in plačilo obveznosti iz naslova dodeljene ji brezplačne pravne pomoči odloži do realizacije prodaje nepremičnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je pri odločanju oprla na ustaljeno sodno prakso, predvsem odločbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1939/2010 iz katere izhaja, da je stranka, ki v sodnem postopku delno uspe in pridobi premoženje, ki ni preživnina ali odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, dolžna povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ne glede na to, da ni pridobila likvidnega premoženja iz katerega bi lahko vrnila dolgovani znesek. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči v 48. členu določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke (razen v primeru pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje), dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP, ki določa da terjatev stranke-upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerje do nasprotne stranke, v položaj stranke-upravičenca, do brezplačne pravne pomoči kot upnika.

Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ko je tožeči stranki naložila, po sklenjeni sodni poravnavi z opr. št. P 88/2009 z dne 17. 2. 2011, na temelju katere je pridobila lastniški delež v višini 385/1000 na parc. št. 163/123 k.o. A. in se z nasprotno stranko dogovorila, da se nepremičnina s posredovanjem agencije za promet z nepremičninami proda, kupnina pa razdeli glede na solastniške deleže določene s to sodno poravnavo, povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp št. 29/2009 z dne 18. 2. 2009, v višini 1.014,72 EUR.

Vendar pa iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 29/2009 z dne 18. 2. 2009 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave tožbe, pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, ker je bilo, v skladu s 13. členom ZBPP ugotovljeno, da glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da se finančni položaj tožeče stranke od dodelitve brezplačne pravne pomoči do izdaje izpodbijanega sklepa ni spremenil, oziroma kot izhaja iz tožbe celo poslabšal, saj iz navedb v tožbi, v času vložitve tožbe ni imela redne zaposlitve. Zato sodišče ocenjuje, da je uporaba 48. člena ZBPP v tem konkretnem primeru v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave in v nasprotju z načelom sorazmernosti. Na isto določbo opozarja tudi sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1939/2011-11 z dne 9. 3. 2011, ki pa ugotavlja, da v tisti konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena Ustave RS.

Zato bo tožena stranka morala v ponovnem postopku, ob upoštevanju načela sorazmernosti, tožeči stranki dati možnost povrnitve sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v obrokih, kot je to že praksa organov za brezplačno pravno pomoč (npr. Bpp 204/2007 z dne 17. 11 2010 Okrožnega sodišča v Kranju), zato da tožeči stranki ne bo kršena temeljna človekova pravica do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.

Zaradi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.