Jedro

URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom štelo, da je pritožba zoper sklep z dne 1. 4. 2011 umaknjena.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki meni, da je sodišče s svojim postopanjem kršilo in izigralo drugi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije in drugi odstavek 6. člena ZIZ. Meni, da samostojna sodniška pomočnica po omenjenih pravnih aktih nima pravice samostojnega izrekanja sodnih aktov, zato sklep o izvršbi z dne 25. 11. 2010, ki ga je izdala, ni skladen z Ustavo in ZIZ ter je pravno neveljaven in ničen, kar posledično velja tudi za vse ostale pisne sodne akte v predmetni zadevi. Predlaga razveljavitev vseh aktov v obravnavani zadevi.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ).

6. V skladu z določbo prvega odstavka 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče tudi opozori stranko na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena, ki določa, da če taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

7. V predmetni zadevi je dolžnik 28. 4. 2011 vložil pritožbo zoper sklep z dne 1. 4. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen. Sodišče je 1. 7. 2011 izdalo plačilni nalog, s katerim je dolžnika pozvalo, naj v 8 dneh plača sodno takso za pritožbo po tar. št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR. Dolžnik je izdanemu plačilnemu nalogu ugovarjal, sodišče prve stopnje je njegov ugovor zavrglo, pritožbo z dne 28. 4. 2011 pa je zaradi neplačane sodne takse štelo za umaknjeno.

8. Dolžnik v pritožbi plačila sodne takse za pritožbo niti ne zatrjuje, temveč meni, da taksna obveznost ni nastala, ker so vsi v predmetnem postopku izdani sklepi, vključno z izpodbijanim, pravno neveljavni oziroma nični, saj je izvorni sklep o izvršbi izdala sodniška pomočnica, ki po dolžnikovem mnenju za samostojno odločanje po Ustavi in ZIZ nima pooblastila. Višje sodišče ugotavlja, da so take pritožbene navedbe glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozne, saj jih dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni uveljavljal. Ne glede na to pa višje sodišče v pojasnilo dolžniku dodaja, da je sodniška pomočnica sklep o izvršbi z dne 25. 11. 2010 izdala pravilno in zakonito ter da pri odločanju Ustava in ZIZ nista bila kršena. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991 in nasl.) v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f Ustave o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 in nasl. – ZS), natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. V prvem odstavku ureja pravilo, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in odločbe izdaja sodnik posameznik, v drugem in tretjem odstavku pa so določene izjeme od tega pravila, tako da so določena pooblastila za vodenje in odločanje oziroma opravljanje posameznih dejanj v izvršilnem postopku podeljena tudi sodniškim pomočnikom in strokovnim sodelavcem. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 6. člena ZIZ tako lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe in opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka. V skladu s 4. alineo drugega odstavka 6. člena ZIZ so sodniški pomočniki in strokovni sodelavci še pooblaščeni, da po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodniški pomočnik je na podlagi citiranih določb pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kakršen je bil vložen tudi v obravnavani zadevi, zato ni mogoče slediti dolžnikovim pritožbenim navedbam o pravni neveljavnosti in ničnosti izdanih sklepov ter izigravanju Ustave in ZIZ.

9. Ker so vsi sklepi v obravnavanem postopku izdani v skladu z veljavno zakonodajo, je z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 1. 4. 2011 za dolžnika nastala taksna obveznost (prvi odstavek 3. člena ZST-1 in prvi odstavek 5. člena ZST-1), ki je ni izpolnil, ravno tako pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Procesne predpostavke za obravnavo pritožbe zoper sklep z dne 1. 4. 2011 zato niso izpolnjene, izpolnjeni pa so pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika pritožbe zaradi neplačane sodne takse, ki jo določa tretji odstavek 29.b člena ZIZ, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo.

10. Glede na navedeno dolžnikova pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).