Jedro

Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi zdržalo v veljavi glede izvršilnih stroškov in po ugotovitvi, da terjatev tožeče stranke v višini 630.553,86 z obrestmi obstoji – ne pa tudi terjatev tožene stranke v enaki višini – tožencema naložilo obveznost, da tožeči stranki plačata 630.553,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.1.2013 dalje do plačila ter 6.769,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožujeta se oba toženca. Uveljavljata vse, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Navajata, da vabila na zadnji narok drugi toženec ni prejel oziroma ga je prejel po naroku. Drugemu tožencu je bilo zato onemogočeno sodelovanje v postopku, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Zatrjuje bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Povzema ugotovitev sodišča, da je bilo drugemu tožencu vabilo vročeno s fikcijo in dodaja, da je bilo vabilo vročeno že po opravljeni glavni obravnavi. Navaja, da mora sodišče stranki na narok vabiti pravočasno in se sklicuje na 113. čl. ZPP. Opozarja, da ni navedeno, kdaj naj bi bilo drugemu tožencu vabilo s fikcijo vročeno, zato se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja ustava.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je pritožbo prvega toženca treba zavreči, ker zanjo nima pravnega interesa. Opozarja, da je bil dne 30.1.2014 izvedeni narok preložen na 31.3.2014 in vsi navzoči, med katerimi je bil tudi takratni pooblaščenec tožencev, so bili pozvani, da izvedbo novega naroka vzamejo na znanje. Že na naroku dne 30.1.2014 sta bila torej toženca pravilno vabljena na zadnji narok. Pooblaščenčeva dolžnost je bila, da toženca z novo razpisanim narokom seznani. Ponovno pisno vabljenje, ki ga je sodišče sicer izvajalo, ni bilo potrebno. Predlaga zavrnitev drugotoženčeve pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na dne 31.3.2014 izveden narok je sodišče stranki vabilo na naroku, ki se je vršil dne 30.1.2014. Pooblaščenec tožencev, ki je bil 30.1.2014 na naroku navzoč, je čas novo razpisanega naroka vzel na znanje, odpovedujoč se posebnemu vabilu (zapisnik naroka, list. št. 61 – 63). Ker se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, vroča pooblaščencu, je z vabilom, ki je bilo pooblaščencu posredovano na naroku, zadoščeno zahtevi po vabljenju na narok najmanj 15 dni pred njegovo izvedbo (137. čl. in drugi odstavek 280. čl. ZPP).

6. Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu (prvi in drugi odstavek 261 čl. ZPP). Vabilo na zaslišanje je bilo s sodišča opravljeno 31.1.2014 in pooblaščencu vročeno 3.2.2014. Tudi vabilo na zaslišanje je torej sodišče tožencema po pooblaščencu pravilno vročilo (odredba na list. št. 64 in odredbi pripeta povratnica, ki potrjuje vročitev).

7. Tako na narok, ki se je vršil dne 31.3.2014, kot na zaslišanje, ki naj bi bilo izvedeno na tem naroku, je bil torej drugi toženec vabljen preko pooblaščenca. Ponovno je sodišče drugega toženca na narok in zaslišanje vabilo potem, ko je dne dne 3.3.2014 od pooblaščenca prejelo obvestilo, da mu je bilo dne 31.1.2014 pooblastilo preklicano s takojšnjim učinkom. Ponovno vabljenje je sodišče po nepotrebnem izvajalo, kajti z vabljenjem na naroku 31.3.2014 (v času, ko je drugi toženec še zastopan po pooblaščencu) je bil drugi toženec na narok pravilno vabljen. Enako velja glede vabljenja na zaslišanje, saj je pooblaščenec, ki je vabilo prejel 3.2.2014, sodišče s preklicem pooblastila seznanil šele 3.3.2014. Določilo četrtega odstavka 99. čl. ZPP, da je po odpovedi pooblastila pooblaščenec v izogib nastali škodi dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja, je kogentne narave. Tudi če je bilo pooblastilo preklicano že 31.1.2014, je bil pooblaščenec vabilo na zaslišanje stranki dolžan posredovati, saj je sodišče s preklicem pooblastila seznanil šele 3.3.2014. 8. Vabilo na narok in zaslišanje, ki ga je sodišče drugemu tožencu posredovalo po tem, ko je bilo seznanjeno z odpovedjo pooblastila, ni bilo potrebno, ker je bil drugi toženec že pred tem na narok in zaslišanje pravilno povabljen. Sicer pa je bila tudi drugemu tožencu osebno poslana pošiljka pravilno vročena. Vročevalec, ki je ugotovil, da hišnega predalčnika drugi toženec nima, je dne 6.3.2014 na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo o došli pošiljki, ki je bila po tem, ko je drugi toženec na pošti ni dvignil – zato ker drugi toženec hišnega predalčnika nima – dne 24.3.2014 vrnjena sodišču (četrti odstavek 142. čl. ZPP). Vrnjena pošiljka s poročilom o poskusu vročitve je v spisu na list. št. 72. 9. Ni pa mogoče spregledati niti tega, da je sodišče zaslišanje drugega toženca nameravalo izvesti že na naroku dne 30.1.2014, vendar zaradi drugotoženčeve odsotnosti tega ni moglo storiti. Očitku drugega toženca – da mu je bilo zaradi nepravilnega vabljenja na dne 31.3.2014 izveden narok onemogočeno sodelovanje v postopku – iz vseh naštetih razlogov ni mogoče pritrditi.

10. Procesno kršitev uveljavlja le drugi toženec toženec, na čigar pravni položaj bi ta kršitev lahko vplivala. Ker prvi toženec pritožbenih razlogov ne podaja, je njegovo pritožbo, enako pa tudi pritožbo drugega toženca, pritožbeno sodišče preizkusilo glede procesnih kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti ter preverilo tudi pravilnosti uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. čl. ZPP). Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.