- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS sklep I R 125/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:I.R.125.2014 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dejstva, da je toženec izvršitelj s sedežem na območju krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati kot pojem drugega tehtnega razloga.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožnika sta zoper toženca tožbo za povrnitev škode, ki naj bi jima jo ta povzročil pri opravljanju službe izvršitelja v zvezi z izvršilnim dejanjem deložacije tožnikov kot dolžnikov, vložila na stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici. Nato sta predlagala delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče in sicer na Okrajno sodišče v Ljubljani. Prepričana sta, da okoliščina, da je toženec izvršitelj s sedežem v Novi Gorici in opravlja izvršilna dejanja v pretežnem delu izvršilnih postopkov, ki jih vodi Okrajno sodišče v Novi Gorici, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, ki je del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, je institut delegacije pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Temeljni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer ekonomičnosti postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s sporom samim, pač nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tehten razlog v pomenu 67. člena Zakona o pravdnem postopku bi lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. Vendar pa predlagatelja takih ravnanj sodišča ne zatrjujeta. Dejstva, da je toženec izvršitelj s sedežem na območju krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novi Gorici. Vrhovno sodišče je zato predlog tožnikov zavrnilo.