Jedro

I.V. naj bi v obtožbi očitano kaznivo dejanje povzročanja splošne nevarnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakona F BiH storil 13. 4. 2005. Za navedeno kaznivo dejanje, ki je bilo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki je veljal v času, ko bi naj bilo izvršeno, kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 317. člena tega zakona, je bila zagrožena kazen do treh let zapora. Ker je potrebno zastaranje kazenskega pregona presojati po domačem zakonu, Kazenski zakonik Republike Slovenije pa je za navedeno kaznivo dejanje določal absolutni zastaralni rok deset let od storitve kaznivega dejanja, je zastaranje pravice do kazenskega pregona storilca nastopilo 14. 4. 2015. Pregon zoper zahtevano osebo, kot navaja sodišče prve stopnje, za to kaznivo dejanje zato ni več dovoljen in izročitev ni dopustna.

Izrek

Sklep sodišča prve stopnje se potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I Ks 58139/2021 z dne 26. 11. 2021 v postopku za izročitev zahtevane osebe I.V. Bosni in Hercegovini zaradi kazenskega pregona za kaznivo dejanje povzročanja splošne nevarnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakona Federacije BiH, na podlagi prošnje pristojnega organa Federacije Bosne in Hercegovine za izročitev zahtevane osebe št. 08-14-7-8368/21 z dne 10. 11. 2021, na podlagi prvega odstavka 527. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I. izreka odločilo, da se prošnja pristojnega organa BiH za izročitev zahtevane osebe I.V., ki je v priporu v ZPKZ Maribor, Oddelek Murska Sobota, od 22. 10. 2021 od 12.54 ure zaradi kazenskega postopka, ki se vodi pred Občinskim sodiščem v Srebreniku po obtožnici kantonalnega tožilstva Tuzlanskega kantona št. KT-1002/05 z dne 22. 9. 2005, zavrne. Pod točko II. izreka sklepa je odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki zahtevane osebe in potrebni izdatki ter nagrada zagovornice bremenijo proračun, pod točko III. izreka sklepa pa, da na podlagi drugega odstavka 527. člena ZKP zahtevana oseba I.V. ostane v priporu, ki je bil odrejen s sklepom I Kpd 58139/2021-4 z dne 22. 10. 2021 iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije, do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve.

2. Višja državna tožilka J.K.R. z Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru je v mnenju, ki ga je podala po prvem odstavku 527. člena ZKP, predlagala potrditev prvostopenjskega sklepa.

3. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. 4. Sklep temelji na ugotovitvi, da je preiskovalni sodnik po preučitvi predložene dokumentacije in kazenske zakonodaje Republike Slovenije senatu sodišča prve stopnje utemeljeno podal predlog, da prošnjo Federacije BiH za izročitev zahtevane osebe I.V. zavrne, ker izročitev ni dopustna, saj ni izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, in sicer, da kazenski pregon po domačem pravu ni zastaral. Ugotovitvi preiskovalnega sodnika senat prvostopenjskega sodišča pritrjuje, pri tem pojasnjuje pravno podlago, ki ureja obravnavano vprašanje in pravilno navaja, da Evropska konvencija o izročitvi (v nadaljevanju Konvencija), ki sta jo ratificirali Republika Slovenija in Bosna in Hercegovina v 10. členu določa, da se izročitev ne odobri, če je zahtevana oseba po zakonu pogodbenice prosilke ali zaprošene pogodbenice postala izvzeta iz pregona ali kaznovanja zaradi zastaranja, da Konvencija nadomešča pogodbo med RS in BiH o izročitvi, po kateri so določbe, ki urejajo izročitev, subsidiarne narave, in sklene, da niso izpolnjeni pogoji za izročitev zahtevane osebe, temveč da je treba zahtevo zavrniti, tako na podlagi 10. člena Konvencije, ki določa, da se izročitev ne odobri, če je zahtevana oseba po zakonu pogodbenice prosilke ali zaprošene pogodbenice postala izvzeta iz pregona ali kaznovanja zaradi zastaranja, kot na podlagi 6. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, ki določa, da je izročitev dopustna, če po domačem zakonu ni zastaral kazenski pregon ali ni zastarala izvršitev kazni, preden je bila oseba priprta ali zaslišana kot obdolženec. I.V. naj bi v obtožbi očitano kaznivo dejanje povzročanja splošne nevarnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakona F BiH storil 13. 4. 2005. Za navedeno kaznivo dejanje, ki je bilo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki je veljal v času, ko bi naj bilo izvršeno, kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 317. člena tega zakona, je bila zagrožena kazen do treh let zapora. Ker je potrebno zastaranje kazenskega pregona presojati po domačem zakonu, Kazenski zakonik Republike Slovenije pa je za navedeno kaznivo dejanje določal absolutni zastaralni rok deset let od storitve kaznivega dejanja, je zastaranje pravice do kazenskega pregona storilca nastopilo 14. 4. 2015. Pregon zoper zahtevano osebo, kot navaja sodišče prve stopnje, za to kaznivo dejanje zato ni več dovoljen in izročitev ni dopustna.

5. Sodišče druge stopnje se z zaključki senata prvostopenjskega sodišča strinja in pritrjuje njegovi ugotovitvi, da je podan razlog za zavrnitev izročitve zahtevane osebe iz 10. člena Konvencije in 6. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, zato je prvostopenjski sklep potrdilo.