- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 145/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.145.2026 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi se izrecno sklicuje na Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. S tem sta stranki sprejeli pravni režim, ki ureja pogoje in način uresničevanja pravice do dela plače za redno delovno uspešnost, vključno z določbo o fikciji soglasja ustanovitelja. Zato določb sporazuma ni mogoče razlagati tako, da bi izključevale učinke navedene fikcije ali uvajale strožji pogoj (dejansko odločitev vlade), kot ga določa sama Uredba. To bi bilo tudi v nasprotju z načelom omejitve pogodbene avtonomije iz 9. člena ZDR-1 in torej nezakonito. Določilo sporazuma, da bo delodajalec znesek izplačal, ko bo Vlada RS odločila, da javni uslužbenki pripada izplačilo, je tako treba razumeti v okviru zgoraj opisanega pravnega režima, ki vključuje tudi fikcijo soglasja.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici v roku 8 dni plača del plače za redno delovno uspešnost za leto 2022 v višini 1.734,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.12.2023 do plačila ter ji povrne odmerjene stroške postopka.
2.Toženka v pritožbi izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njeno spremembo oziroma razveljavitev. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je svojo odločitev oprlo na 0etrti odstavek 7. 0lena Uredbe o pla0dah direktorjev v javnem sektorju, ki po njenem mnenju presega dopustni okvir podzakonskega akta. Meni, da navedena dolo0bba z uvedbo fikcije soglasja ustvarja obveznost izpla0dila javnih sredstev, kar bi lahko dolo0dal le zakon, zato bi moralo sodi610de uporabo te dolo0dbe zavrniti (65xceptio illegalis65). Dalje uveljavlja, da sodi610de ni ugotovilo, ali je bila vloga za izdajo soglasja popolna, 0eprav je prav na popolnost vloge vezan nastop fikcije soglasja. Ker se sodi610de do tega odlo0dilnega dejstva ni opredelilo, naj bi bila podana bistvena kr61itev dolo0db postopka. To7enka nadalje nasprotuje tudi odlo0ditvi o zakonskih zamudnih obrestih, saj meni, da ni bila v zamudi, ker je storila vse potrebno za pridobitev soglasja, pristojni organi pa se o popolnosti vloge niso izrekli. Kot bistveno pa izpostavlja tudi zmotno presojo pravnih u0din kov sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 1.2024, sklenjenega po tem, ko naj bi po stali610du sodi610da 7ee nastopila fikcija soglasja. Meni, da sta se stranki s tem sporazumom izrecno dogovorili, da bo to7enka to7nici izpla0dala delovno uspe61nost le v primeru dejanske odlo0dbe Vlade RS, s 0em sta nastanek in zapadlost terjatve vezali na odlo7eni pogoj. Ker vlada do danes ni odlo0dila, obveznost po njenem mnenju 61e ni nastala. Opozarja 61e, da se sodi610de do teh navedb ni vsebinsko opredelilo, temve0d jih je pav61alno zavrnilo, zato naj bi bila podana tudi bistvena kr61itev pravil postopka zaradi pomanjkanja razlogov o odlo0dilnih dejstvih. Prigla61a prito7ebne stro61ke.
3.Prito7eba ni utemeljena.
4.Sodi610de prve stopnje je ugotovilo, da je bila to7nica kot namestnica direktorja upravi0dena do dela pla0de za redno delovno uspe61nost za leto 2022. Presodilo je, da sklep sveta to7enke z dne 6. 11. 2023, s katerim je bila to7nici dolo0dena delovna uspe61nost v vi61ini 1.734,05 EUR bruto, predstavlja ustrezno podlago za izpla0dilo, saj je bil sprejet v okviru pristojnosti sveta in v skladu z materialnimi omejitvami glede obsega sredstev. Kot klju0dno je 61telo, da je bil sklep pravilno posredovan v soglasje ustanovitelju (vladi) preko pristojnega ministrstva, zaradi 0esar je za0del te0deti 30-dnevni rok iz 7. 0lena Uredbe. Ker vlada v tem roku ni odlo0dila, je nastopila fikcija soglasja. Zato odsotnost izrecnega soglasja vlade ne prepre0duje izpla0dila.
5.Prito7ebni o0ditek, da sodba nima razlogov o odlo0dilnih dejstvih, ni utemeljen. Sodi610de prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno relevantnih vpra61anj, zlasti do pristojnosti posameznega organa v postopku odlo0danja, nastopa fikcije soglasja in pravnih u0din kov Sporazuma z dne 22. 1. 2024. To, da se ni strinjalo s posamezno pravno razlago to7enke, ne pomeni, da razlogov ni podalo.
6.Prito7eba neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodi610de prve stopnje uporabo 0etrtega odstavka 7. 0lena Uredbe o pla0dah direktorjev v javnem sektorju (Uredba) zavrniti, ker naj bi ta dolo0dba z vzpostavitvijo pravne fikcije nedopustno samostojno uvajala obveznost izpla0dila iz javnih sredstev. Pravico do dela pla0de za redno delovno uspe61nost javnih uslu7ebencev pla0dne skupine B, kamor spadajo tudi direktorji (in namestniki direktorjev) dolo0da 7ee zakon, in sicer Zakon o sistemu pla0d v javnem sektorju (ZSPJS) v 0dlenih 21., 22. in 22.a). Uredba ne ustvarja nove pravice, temve0d ureja na0din njenega uresni0devanja, vklju0du s postopkom odlo0danja in rokom za izdajo soglasja. Dolo0dba o fikciji soglasja ne posega v zakonsko ureditev pravice, temve0d zagotavlja njeno u0dinkovito uresni0devitev in prepre0duje nedopustno zavla7eevanje odlo0danja. Zato ne gre za urejanje materije, ki bi bila prid7e na izklju0dno zakonu, temve0d za dopustno konkretizacijo zakonske norme. Sodi610de prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo in ni imelo podlage za uporabo instituta 65exceptio illegalis65.
7.To7enka v prito7ebi o0dita, da sodi610de prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bila vloga za izdajo soglasja popolna. To7enka v postopku pred sodi610dem prve stopnje ni konkretizirano zatrjevala, da vloga ne bi bila popolna, niti ni navedla, katere sestavine naj bi ji manjkale. Tega ne navede niti v prito7ebi. Nasprotno, iz razlogov sodbe (to0dka 14) izhaja, da je sama priznavala ustreznost in popolnost vloge. Ker gre za dejansko vpra61anje, ki ga to7enka prvi0d problematizira 61ele v prito7ebi brez konkretnih navedb, se prito7ebno sodi610de s tem o0ditkom ne more vsebinsko ukvarjati (prvi odstavek 337. 0lena ZPP). Ne glede na to pa prito7ebno sodi610de dodaja, da je sodi610de prve stopnje pravilno izhajalo iz nespornih dejstev med strankama in zato ni zagre61ilo o0ditane bistvene kr61itve postopka iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0lena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
8.Bistveni prito7ebni o0ditek se nana61a na razlago Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 1.2024 (B4). Prito7eba uveljavlja, da sta stranki po nastopu fikcije soglasja izrecno dogovorili, da bo to7enka obveznost izpolnila le v primeru dejanske odlo0dbe Vlade RS, s 0em naj bi uvedli odlo7eni pogoj. Ta prito7ebni o0ditek ni utemeljen. Iz vsebine sporazuma izhaja, da sta stranki dolo0dili, da delodajalec to7nici iz delovnega razmerja ne dolguje ni0dega drugega, razen med drugim tudi "morebitno izpla0dilo redne delovne uspe61nosti za leto 2022 v skladu z Uredbo". S tem sta to terjatev izrecno opredelili kot 61e odprto oziroma neporavnano. Tak61na formulacija pomeni, da sporazum tega vpra61anja ni dokon0dno uredil, temve0d ga je prepustil nadaljnji realizaciji v skladu z veljavno pravno ureditvijo. Prito7ebno sodi610de ugotavlja, da to7enka ne izpodbija (tudi sicer pravilnega) pravnega stali610da sodi610da prve stopnje glede narave odlo0danja o delu pla0de za redno delovno uspe61nost kot sestavljenega odlo0danja enega organa s soglasjem drugega organa, pri katerem soglasje ustanovitelja nastopi tudi po fikciji iz 0etrtega odstavka 7. 0lena Uredbe. Navedeni pravni okvir je v prito7ebnem postopku nesporen, zato je treba tudi sporazum razlagati v okviru tega pravnega re7e ima, ne pa mimo njega.
9.Sporazum se izrecno sklicuje na Uredbo o pla0dah direktorjev v javnem sektorju. S tem sta stranki sprejeli pravni re7e im, ki ureja pogoje in na0din uresni0devanja pravice do dela pla0de za redno delovno uspe61nost, vklju0du z dolo0dbo o fikciji soglasja ustanovitelja. Zato dolo0db sporazuma ni mo7eno razlagati tako, da bi izklju0devale u0dinke navedene fikcije ali uvajale stro7eji pogoj (dejansko odlo0ditev vlade), kot ga dolo0da sama Uredba. To bi bilo tudi v nasprotju z na0delom omejitve pogodbene avtonomije iz 9. 0lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in torej nezakonito. Dolo0db sporazuma, da bo delodajalec znesek izpla0dal, ko bo Vlada RS odlo0dila, da javni uslu7benki pripada izpla0dilo, je tako treba razumeti v okviru zgoraj opisanega pravnega re7e ima, ki vklju0duje tudi fikcijo soglasja. Navedeno dolo0db predstavlja zgolj deklaratorno klavzulo o na0dinu izpla0dila, ki temelji na napa0dni predpostavki, da je odlo0ditev vlade 61e potrebna. Sodi610de prve stopnje je zato pravilno presodilo, da sporazum ne uvaja odlo7enega pogoja in ne vpliva na 7ee nastalo obveznost to7enke.
10.Neutemeljen je tudi prito7ebni o0ditek, da to7enka ni bila v zamudi. Obveznost izpla0dila je zapadla z nastopom fikcije soglasja po poteku 30-dnevnega roka. Dejstvo, da pristojni organ ni odlo0dil o soglasju, ne vpliva na zapadlost obveznosti, saj prav namen pravne ureditve v Uredbi prepre0duje, da bi neaktivnost organa 61la v 61kodo upravi0denca. Sodi610de prve stopnje je zato pravilno prisodilo tudi zakonske zamudne obresti.
11.Ker niso podani uveljavljani prito7ebni razlogi niti razlogi, na katere pazi prito7ebno sodi610de po uradni dol7enosti (drugi odstavek 350. 0lena ZPP), je bilo treba prito7ebo zavrniti in potrditi sodbo sodi610da prve stopnje (353. 0lena ZPP).
12.To7enka s prito7ebo ni uspela, zato je prito7ebno sodi610de odlo0dilo, da krije sama svoje prito7ebne stro61ke (prvi odstavek 154. 0lena ZPP, prvi odstavek 165. 0lena ZPP).