Jedro

Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela 1. odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 11.3.2014 spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 499,70 EUR stroškov prvostopenjskega postopka.

II. Tožeča stranka je v 15 dneh dolžna povrniti toženi stranki tudi 276,80 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke (točka I izreka) in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 567,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. V pritožbenem roku je tožena stranka vložila pritožbo, s katero izpodbija odločitev o stroških postopka iz drugega odstavka izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožeči stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke, podrejeno temu pa, da izpodbijano 2. točko izreka sklepa razveljavi in zadevo pošlje v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Temeljni kriterij za presojo upravičenosti stranke za povrnitev stroškov v pravdnem postopku je uspeh stranke v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP). V konkretnem primeru je bil postopek končan z odločitvijo sodišča o zavrženju tožbe v posledici prenehanja pravnega interesa tožeče stranke za vodenje pravde, saj je bilo o vtoževani terjatvi že odločeno v okviru postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Zavrženje tožbe nedvomno pomeni, da tožeča stranka v tem pravdnem postopku s svojim tožbenim zahtevkom ni uspela. Sodišče prve stopnje se je pri utemeljitvi svoje odločitve, s katero je toženi stranki kljub zavrženju tožbe naložilo povrnitev plačane takse za postopek tožeči stranki, oprlo na določbo 156. člena ZPP, ki ureja pravico do povrnitve t.i. separatnih stroškov, ki so izjema od pravila uspeha v postopku iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi izrecno ne nasprotuje upravičenju tožeče stranke za povrnitev tega dela uveljavljanih stroškov, saj je ta znesek tudi sama upoštevala kot zmanjšanje svojega upravičenega zahtevka v razmerju do tožeče stranke.

5. Ob tem, ko je tožeča stranka kljub temu, da je izgubila pravni interes za nadaljnjo uveljavljanje tožbenega zahtevka, vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožnica utemeljeno zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o stroških postopka moralo upoštevati temeljni kriterij uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka kljub uspehu v postopku dolžna sama trpeti svoje stroške postopka. Takšnemu izidu postopka bi se tožeča stranka namreč lahko izognila, v kolikor bi takoj po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerega je bila vključena tudi vtoževana terjatev, tožbo umaknila, s čimer bi bil podan dejanski stan, ki je primerljiv z izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP.

6. Ker je tožeča stranka neutemeljeno vztrajala pri tožbenem zahtevku, je zato tožena stranka upravičena do povrnitve uveljavljanih stroškov v skladu z odvetniško tarifo in sicer za nagrado za postopek (544,70 EUR) in nagrado za narok (502,80 EUR) ter pavšalnega zneska za materialne stroške (20,00 EUR). Potem, ko je tožena stranka sama upoštevala priznane separatne stroške tožeči stranki (567,00 EUR) je potrebno šteti znesek 499,70 EUR kot znesek, do katerega uveljavlja spremembo izpodbijanega dela sklepa. Seštevek skupnih stroškov tožene stranke (1.066,70 EUR), na katerega se sklicuje tožena stranka v pritožbi, je sicer za 1,00 EUR manjši od seštevka dejansko priglašenih stroškov tožene stranke, vendar je pritožbeno sodišče to upoštevalo v smislu dispozicije tožene stranke pri uveljavljanju pritožbe. Na podlagi navedenih materialnopravnih razlogov je pritožbeno sodišče tako v celoti sledilo pritožbenemu predlogu in izpodbijani del sklepa prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 499,70 EUR.

7. V posledici uspeha s pritožbo je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v uveljavljani višini in sicer za nagrado za pritožbo po tar. št. 3220 (50,00 EUR) in za povrnitev plačane sodne takse (226,80 EUR).