Jedro

Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve.

Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrglo pritožbo stečajnega dolžnika, prejeto na sodišče 31. 8. 2022 (PD 106), in zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, prejet na sodišče 31. 8. 2022 (PD 106).

2. Dolžnik se je zoper izpodbijani sklep pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče zavrglo pritožbo in ni vsebinsko odločalo, saj so bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje, zato bi moralo sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pred tem pravnomočno odločiti. Prav tako tudi sodišče ni izvedlo nobenih dokazov in tega tudi ni obrazložilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Odločitev sodišča je preuranjena, saj sodišče ni izdalo popravnega sklepa in ni upoštevalo vseh opravilnih številk. Ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev sta bila pravočasna, prav tako ni bila pravilno odmerjena sodna taksa v plačilnem nalogu z dne 25. 7. 2022, kar mora sodišče preizkusiti. Pritožnik pa nima sredstev za plačilo takse, zato predlaga oprostitev plačila sodne takse, podrejeno predlog za odlog plačila, podrejeno predlog za obročno plačilo. Za zamudo pa je odgovorna Pošta Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 30. 3. 2022 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, zoper katerega je dolžnik ugovarjal in predlagal taksno oprostitev. O ugovoru je sodišče odločilo s sklepom z dne 25. 7. 2022 in sicer je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrnilo, saj je ugotovilo, da je sodna taksa pravilno odmerjena, hkrati pa je dolžnika oprostilo plačila sodne takse za pritožbo po navedenem plačilnem nalogu. Zoper ta sklep je dolžnik vložil pritožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve (ki niti ne obstaja). Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je navedlo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, ko je že ugodeno njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse (343. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Dolžnik je vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo, saj v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, poleg tega pa je tudi ugotovilo, da sploh ne gre za nikakršno zamudo s strani dolžnika. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so bila dolžnikova pravna sredstva pravočasna in jih je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, zato ni jasno, do kakšne zamude naj bi sploh prišlo. Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (drugi dostavek 121. člena ZFPPIPP).

6. Katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti, pa jih ni, v pritožbi niti ni navedeno. V zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje gre za procesen sklep, ko je pravno sredstvo absolutno nedovoljeno, zato vpogled v kakršnekoli dokazne listine niti ni potreben. Dolžnik pa je bil tudi oproščen plačila sodne takse, kar že samo po sebi pomeni, da je sodišče prve stopnje vse ustrezne dokaze tudi vpogledalo. Glede na oprostitev plačila sodne takse pa niti ni pomembno, ali je bila sodna takse tudi pravilno odmerjena.

7. Izpodbijani sklep je tako pravilen, zato je višje sodišče, ki tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).

8. Pritožniku pa višje sodišče zgolj pojasnjuje, da je bil torej oproščen plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in je med tem višje sodišče s sklepom Cst 334/2022 z dne 10. 11. 2022 njegovi pritožbi že tudi ugodilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.