Jedro

Pritožbeno sodišče je z dopisi na sodišče prve stopnje poskušalo le odpraviti domnevno procesno pomanjkljivost, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Takega ravnanja sodišča, ki odraža njegovo procesno skrbnost, pa ni mogoče razumeti kot nepotrebnega zavlačevanja postopka.

Izrek

Predlogu tožnika za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožnik je 31.3.2000 vložil predlog, da naj predsednik Vrhovnega sodišča RS na podlagi 67. člena ZPP določi za obravnavanje drugo višje sodišče v RS namesto Višjega sodišča v Mariboru. V predlogu navaja, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru v pritožbenem postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru pod opr. št. Cp 1536/99. Tožbo je vložil že 20.6.1978 pri Okrožnem sodišču v Mariboru, da je sporna le še materialna škoda in da mariborsko višje sodišče od 15.10.1981 do 31.3.2000 ni rešilo zadeve, kar pomeni odločanje v nerazumnem roku in zato tožnik Višjemu sodišču v Mariboru ne zaupa več. Navedeno sodišče v šestih mesecih ni uspelo odločiti niti o upravičenosti Zavarovalnice Maribor za zastopanje toženke ter se brezplodno dopisuje z Okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob takem stanju da so podani drugi tehtni razlogi iz 67. člena ZPP, ki utemeljujejo predlagano delegacijo.

Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo drugega sodišča ni ugodilo.

Po določilu 67. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99) vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Po oceni vrhovnega sodišča v predlogu vsebovane trditve (ki mestoma niso skladne s podatki spisa, med drugim glede dolžine reševanja zadeve v pritožbenem postopku, na katerega je zadeva prispela 15.7.1999 in podobno), ne utemeljujejo predlagane delegacije. Kot kažejo podatki spisa, je bilo po prejemu spisa na pritožbeni stopnji ugotovljeno, da v spisu ni potrebnega pooblastila za toženkino pooblaščenko ter da je zato Višje sodišče v Mariboru zahtevalo od sodišča prve stopnje, da se domnevna procesna pomanjkljivost pojasni. Pritožbeno sodišče je z dopisi na sodišče prve stopnje poskušalo le odpraviti domnevno procesno pomanjkljivost, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Tako ravnanje sodišča (ki ne more biti predmet presoje vrhovnega sodišča v tej zadevi), ki odraža njegovo procesno skrbnost, pa ni mogoče razumeti tako, kot neutemeljeno izvaja obravnavani predlog. Glede na ugotovljeno stanje stvari zaključuje revizijsko sodišče, da v predlogu navedeni razlogi niso taki, ki bi utemeljevali delegacijo drugega sodišča iz razlogov 67. člena ZPP. Zato tožnikovemu predlogu ni ugodilo.

K sami stvari pa dodaja še sledeče: Tožnikov predlog glede na svojo vsebino in navedbo procesnega predpisa, ni puščal dvoma, da predlaga delegacijo drugega sodišča po 67. členu ZPP. Zato je vrhovno sodišče o njegovem predlogu odločalo v skladu z določilom 6. točke prvega odstavka 106. člena in 107. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94). Ker pa je tožnikova vloga vsebovala predlog, da predsednik Vrhovnega sodišča RS odloči v zadevi, v sami vlogi pa se očita višjemu sodišču tudi zavlačevanje in sojenje v nerazumnem roku, kar so lahko elementi takoimenovane nadzorstvene pritožbe (72. in naslednji členi Zakona o sodiščih), je bil izvod navedene vloge tožnika odstopljen tudi predsedniku sodišča.