Jedro

Pogoja za nastop fikcije vročitve sta z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu, in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnikovega dolžnika z dne 21. 5. 2014 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa z dne 7. 2. 2014 na podlagi 134. člena ZIZ (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnikovega dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka) in zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 13. 8. 2014 (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sklepa dolžnikov dolžnik vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zatrjeval je, da se je s predmetno zadevo seznanil šele, ko je njegov pooblaščenec vpogledal v spis na sodišču, potem ko je računovodkinja opazila prenakazilo denarja na račun upnika. Iz te navedbe gre sklepati, da obvestila o prispeli pošiljki ni prejel. Če bi obvestilo prejel, bi se že tedaj lotil nadaljnjega raziskovanja zadeve. Prav tako je nepravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je nepomembno, ali je imel hišni predalčnik ali ne. Smisel hišnega predalčnika je ravno v tem, da so poštna pisanja v njem zaščitena pred zunanjimi vplivi in da v njem pošta zanesljivo počaka na prejemnika. Pošta se preverja z vpogledom v takšen predalčnik in ne s tem, ali je kaj nalepljeno na vrata. Ker je na objektu hišni predalčnik bil, bi moral poštar v njem pustiti obvestilo. Tudi če ga je res pustil na vratih, ga ni prejel oziroma opazil iz njemu neznanih razlogov. Mogoče ga je kdo odstranil, je odpadel ali je bil odpihnjen. Uveljavlja tudi kršitev 257. člena ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje storilo z nezaslišanjem zakonite zastopnice. S tem, ko sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev, je izostala tudi obrazložitev o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ugodi in klavzulo razveljavi oziroma da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodna odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo (glej sedmi odstavek 9. člena ZIZ), kar pomeni, da mora biti stranki najprej pravilno vročena, da lahko le ta uspešno uveljavlja z zakonom predpisano pravno sredstvo. Pravilna vročitev sodne odločbe je tako predpostavka za pravnomočnost odločitve.

6. Dolžnikov dolžnik je pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji tako sodne odločbe vročajo na naslovu sedeža, ki je vpisan v register. Če vročitev na ta način in v skladu s 133. členom ZPP (pisanje se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru) ni možna, se opravi nadomestna vročitev tako, da se na naslovu registra pusti obvestilo o vročitvi, nato pa še pisanje, in sicer tako, da vročevalec pisanje pusti na pošti v kraju naslovnikovega sedeža, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih pa pusti obvestilo, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v 15 dneh, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v obvestilu tudi opozori. Po preteku tega roka vročevalec pisanje pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Le če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču. 7. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična ali da je samo obvestilo nepravilno sestavljeno (primerjaj četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost. Glede na navedeno sta pogoja za nastop fikcije vročitve z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu in potek 15 dnevnega roka, v katerem naslovnik pisanja ni prevzel. Za sam nastop fikcije vročitve ni pravno odločilno, da vročevalec po poteku tega roka pisanje pusti v hišnem predalčniku. ZPP za samo obvestilo (za razliko od pisanja, ki se v takem primeru vrne sodišču) ne določa, da se na vratih pusti le, če stranka nima hišnega predalčnika oziroma je le ta neuporaben. Razlog za različno zakonsko ureditev je očitno v tem, da zagotavljanje zaupnosti velja za poštne pošiljke, ne pa tudi za obvestilo o poskusu vročitve. Oba pogoja za nastop fikcije sta bila tako v predmetni zadevi glede na podatke v spisu izpolnjena, dolžnikov dolžnik pa v predlogu za razveljavitev klavzule ni imel nobenih konkretnih trditev oziroma razlogov o tem, da tudi obvestila o poskusu vročitve, ki naj bi mu bilo puščeno na vratih, ni prejel. Ni namreč mogoče slediti pritožbi, da že navedba iz predloga, da se je z zadevo seznanil šele po vpogledu v predmetni spis, zajema tudi trditve o neprejemu obvestila. S samo vsebine pošiljke, ki je bila vrnjena sodišču, se iz samega obvestila v nobenem primeru ne bi mogel seznaniti. Izpodbijana odločitev, da se predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa po 134. členu ZIZ zavrne, je pravilna in obrazložena, torej ima vse razloge o odločilnih dejstvih. Očitani kršitvi postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nista podani. Pravica stranke do izvedbe dokazov ni absolutna, sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi (glej tudi N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, stran 611). Sodišče tako lahko zavrne nesubstancirane dokazne predloge strank in tudi nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost pravno pomembnih dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen tudi t. i. informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne, in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve. Glede na pomanjkanje pravno pomembnih trditev o neprejemu obvestila sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice.

8. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).