Jedro

V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju pod točko I. izreka ugotovilo, da zapuščina obsega kmetijski traktor Universal 445, VIN: ..., datum prve registracije 15. 6. 1977, št. CE ..., v vrednosti 2.000,00 EUR in denarna sredstva pri H. na transakcijskem računu št. ... v višini 204,59 EUR. Ugotovilo je še, da po odbitku pogrebnih stroškov znaša vrednost čiste zapuščine 204,59 EUR. V točki II. izreka sklepa o dedovanju je nadalje ugotovilo, da pride v poštev za dedovanje na podlagi oporoke, za dedovanje denarnih sredstev, vdova A. A., EMŠO: ..., do celote in da se je dedinja priglasila k dedovanju na podlagi oporoke. Nadalje je pod točko III. izreka sklepa o dedovanju še ugotovilo, da pridejo v poštev za dedovanje preostalega premoženja, to je kmetijskega traktorja, na podlagi zakona, kot dediči II. dednega reda: vdova A. A., EMŠO: ..., do 1/2 deleža, zapustnikova sestra B. B., EMŠO: ..., do 3/16 deleža, zapustnikova polsestra C. C. EMŠO: ..., do 1/16 deleža, zapustnikov nečak Č. Č., EMŠO: ..., do 3/32 deleža, zapustnikova nečakinja D. D., EMŠO: ..., do 3/32 deleža, zapustnikov nečak E. E., EMŠO: ..., do 1/48 deleža, zapustnikov nečak F. F., EMŠO: ..., do 1/48 deleža in zapustnikova nečakinja G. G., EMŠO: ..., do 1/48 deleža. V tej točki izreka je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da so C. C. B. B., E., F. F. in G. G. odstopili njim pripadajoči dedni delež na traktorju A. A., ki tako podeduje traktor do 26/32 deleža (81,25%), pa tudi, da je D. D.odstopila njej pripadajoči dedni delež Č. Č., ki tako podeduje traktor do 6/32 deleža (18,75%). V točki IV. izreka sklepa o dedovanju je za dedinjo na podlagi oporoke razglasilo vdovo A. A., EMŠO: ..., za dediče II. dednega reda na podlagi zakona pa je razglasilo A. A., EMŠO: ..., ...,B. B., EMŠO: ..., C. C., EMŠO: ..., Č. Č., EMŠO: ..., D. D., EMŠO: ..., E. E., EMŠO: ..., F. F., EMŠO: ..., in G. G., EMŠO: ..., Pod točko V. izreka je sodišče prve stopnje še sklenilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa A. A. upravičena razpolagati z denarnimi sredstvi pri banki in kot solastnica traktorja s traktorjem v obsegu/sorazmerju solastniškega deleža, ki znaša 26/32 deleža oziroma 81 ,25%, pod točko VI. izreka pa je še sklenilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa Č. Č. upravičen razpolagati kot solastnik traktorja s traktorjem v obsegu/sorazmerju solastniškega deleža, ki znaša 6/32 deleža oziroma 18,75%.

2. Zoper ta sklep o dedovanju se je pritožil dedič Č. Č. (v nadaljevanju: pritožnik) brez izrecne navedbe, v katerem delu ga izpodbija in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in se zapuščinska obravnava ponovno razpiše. V pritožbi navaja, da se zapuščinske obravnave, na katero je bil sicer vabljen, ni mogel udeležiti zaradi močnega prehlada, svojo odsotnost pa je tudi opravičil, ko je na dan zapuščinske obravnave poklical na sodišče. V pritožbi pojasnjuje, da ga je uslužbenka na zapuščinskem oddelku ob tej priliki vprašala, kako se misli opredeliti, ali dediščino sprejme ali zavrne. Odgovoril ji je, da jo bo sprejel, hkrati pa se mu po pripovedovanju zapustnikove vdove dozdeva, da ni prijavila vsega premoženja, saj ne gre samo za traktor ter 200,00 EUR denarnih sredstev. Sodišču prve stopnje očita, da je zapuščinsko obravnavo zaključilo brez njega, brez njegovih navedb in njegovega podpisa, ob tem pa ni vključilo nepremičnin in denarnih sredstev na računu do enega leta nazaj, ki so bila očitno dvignjena z računa zapustnika s strani njegove žene (vdove), ko je pričakovala njegovo smrt zaradi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Izpostavlja še, da je sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je zapustnik napravil oporoko z dnem 16. 5. 2016 glede denarnih sredstev na računu v korist svoje žene (vdove). Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ker ni upoštevalo vsega predhodno že izpostavljenega. Navaja še, da je kot dedič po zakonu nedvomno upravičen do nujnega deleža kljub temu, da sta imela zapustnik in njegova žena dogovorjeno, da v primeru smrti enega od njiju dedujeta drug po drugem. Da je to njegovo stališče pravilno, naj bi mu potrdili na zapuščinskem sodišču ob priliki njegovega klica dne 22. 10. 2021 (verjetno pravilno 22. 9. 2021). Pritožnik v nadaljevanju pritožbe še izpostavlja, da zaradi velike skrivnosti, ki sta jo imela z zapustnikom, ker je bil pritožnik priča enemu dogodku, za katerega zapustnikova žena ni smela izvedeti, tudi on razpolaga z zapustnikovo oporoko, ki je datirana z dnem 5. 6. 2019 in s katero je zapustnik njemu po smrti zapustil vse svoje premičnine, nepremičnine ter denarna sredstva na računu. Izpostavlja še, da je zapustnikova vdova kljub opozorilom, da po smrti zapustnika pred koncem zapuščinskega postopka in pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ne sme sama razpolagati z nepremičninami, premičninami ter denarnimi sredstvi zapustnika, ker je to protizakonito, prodala nekaj premičnin (traktorsko prikolico, tračni obračalnik, samonakladalno prikolico). Ob zaključku pritožbe pritožnik navaja še seznam premičnin, ki naj bi bile last zapustnika in njihovo tržno vrednost. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor preostalim dedičem zapustnika, ki pa na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje sme po vložitvi pritožbe v nekaterih primerih samo spremeniti svoj sklep, če tega ne stori, pa pritožbo pošlje v odločanje pritožbenemu sodišču (173. člen ZD). Po predložitvi pritožbe je tako za odločitev o njej pristojno pritožbeno sodišče. 7. Podatki v spisu potrjujejo pritožnikove navedbe, da je na dan zapuščinske obravnave 22. 9. 2021 poklical na sodišče in opravičil svoj izostanek zaradi (močnega) prehlada. Ker pa preložitve zapuščinske obravnave ni predlagal, prav tako pa tudi ni predložil nobenega dokaza, ki bi potrjeval zatrjevani razlog za odsotnost, je sodišče prve stopnje zapuščinsko obravnavo lahko v skladu s 115. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD opravilo tudi v njegovi odsotnosti. Z opravo zapuščinske obravnave v odsotnosti pritožnika tako sodišče prve stopnje ni kršilo določila 115. člena ZPP in zato posledično tudi ni zagrešilo niti s pritožbo smiselno zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožnik pritožbeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno oziroma popolno ugotovilo obsega zapustnikovega premoženja, ker v sklepu o dedovanju ni ugotovilo, da zapuščina obsega tudi nepremičnine, denarna sredstva na računu do enega leta nazaj in poleg kmetijskega traktorja še nekatere druge, v priloženem seznamu navedene, premičnine. Prav tako še uveljavlja, da naj bi poleg oporoke z dne 16. 5. 2016, ki je v tem zapuščinskem postopku že bila razglašena, obstajala še novejša lastnoročna oporoka zapustnika z dne 5. 6. 2019, s katero razpolaga sam. Čeprav je v pritožbi navedel, da je oporoka priloga pritožbe, pa pritožbi dejansko ni bila priložena.

9. V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov1. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP kot tudi iz 165. člena ZD. Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je pritožnik svoj izostanek z naroka ustno opravičil s klicem na sodišče in da je ob priliki tega klica prosil, da se mu posreduje kopija zapisnika zapuščinske obravnave, da bo lahko podal odgovor, je pritožbeno sodišče kot dopustne upoštevalo tako navedbe pritožnika o obstoju dodatnega premoženja zapustnika, kot tudi njegove navedbe o obstoju novejše lastnoročne oporoke zapustnika z dne 5. 6. 2019, prav tako pa tudi predlagan dokaz, oporoko z dne 5. 6. 2019. 10. Po 1. odstavku 207. člena ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. Upoštevajoč 214. čl. ZD mora sklep o dedovanju vsebovati med drugim tudi odločitev o tem, iz česa je sestavljena zapuščinska masa, iz katerih premičnin, nepremičnin in pravic, pa tudi priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča, razmerje dediča do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot oporočni dedič, če je več dedičev, pa tudi njihov dedni delež. Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. ZD), je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti tako vprašanje pravice do dediščine kot tudi vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje doslej še ni v celoti izpolnilo. Kljub temu, da je že pred izdajo sklepa o dedovanju razpolagalo z izjavo pritožnika, ki je opravičil svoj izostanek z naroka zapuščinske obravnave, da želi podati odgovor na navedbe dedičev na zapuščinski obravnavi, pritožnikovi prošnji ni ugodilo in mu ni omogočilo, da bi se izjavil o navedbah preostalih dedičev na zapuščinski obravnavi. To velja tako za njihove navedbe o obsegu zapuščine kot tudi njihove navedbe o obstoju oporoke zapustnika.

11. Sodišče prve stopnje je tako zaradi kršitve načela oficialnosti vsaj preuranjeno izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, saj še ni v celoti razčistilo vprašanja obsega zapustnikovega premoženja. Prav tako pa bo moralo glede na novo dejstvo, ki ga v pritožbi kot dopustno pritožbeno novoto navaja pritožnik, da obstaja novejša lastnoročna oporoka zapustnika, s katero je vse svoje premoženje zapustil pritožniku, razčistiti tudi še vprašanje pravice do dediščine. Podan je namreč dvom o tem, ali je v izpodbijanem sklepu ugotovljen celoten obseg zapustnikovega premoženja in kdo sploh so dediči po pokojnem Štefanu Skaletu, dejansko stanje pa je ostalo zaradi navedenega vsaj nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno.

12. Zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), saj ugotovljene pomanjkljivosti pritožbeno sodišče zaradi narave zadeve ne more odpraviti samo. Najprej bo namreč potrebno ugotoviti, ali so zgoraj izpostavljena dejstva med dediči sporna. Če bo sodišče ugotovilo, da je med dediči spor o tem, katero premoženje spada v zapuščino, ali pa morebiti spor o obstoju in veljavnosti oporoke z dne 5. 6. 2019, bo moralo v skladu z določbo 1. odstavka 212. člena ZD ali 1. odstavka 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo. V tem primeru bo sklep o dedovanju lahko izdalo šele po končani pravdi. Če bi tak postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičema odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju. Razveljavitev tudi ne bo bistveno posegla v pravico do odločanja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku pred izdajo novega sklepa o dedovanju, v smeri kot je predhodno že bila nakazana, izvede materialno procesno vodstvo, pritožnika naj pozove, da predloži zatrjevano oporoko zapustnika z dne 5. 6. 2019, po njeni predložitvi naj poskrbi za njeno razglasitev, preostale dediče zapustnika seznani z vsemi navedbami pritožnika glede obsega zapuščine in obstoja (novejše) lastnoročne oporoke zapustnika z dne 5. 6. 2019 in jim omogoči, da se o vseh teh navedbah in dokazih pritožnika (tudi o oporoki zapustnika z dne 5. 6. 2019) izjavijo, nato pa ponovno ugotovi dediče zapustnika in celoten obseg zapustnikovega premoženja ob smrti.

1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 568/2019 z dne 19. 6. 2019 in sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. 313/2021 z dne 9. 9. 2021.