Jedro

Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožnik po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 4. 2006, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) z dne 22. 12. 2005. S to odločbo je ZAPS odločila, da se tožnik, gradbeni tehnik, vpisan v imenik ... pod zaporedno številko ... z identifikacijsko številko ..., z dnem pravnomočnosti odločbe izbriše iz imenika ... (1. točka izreka), da z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila (2. točka izreka), in da mora tožnik v osmih dneh po pravnomočnosti te odločbe vrniti žig in člansko izkaznico Službi za evidence in strokovne izpite ZAPS (3. točka izreka). Razlog za izbris je po presoji ... podan, ker tožnik v zakonsko določenem roku petih let od vpisa v imenik odgovornih projektantov ni opravil dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 4. Po drugem odstavku 83. člena je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-157/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

5. Revident uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83.člena ZUS-1, ki je podan, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zatrjuje, da mu bo v primeru, da izpodbijana sodba ostane v veljavi, onemogočeno opravljanje njegovega dela, s čimer bo izgubil vse prihodke ter bo ogroženo njegovo preživljanje.

6. Podobno kot v zadevah X Ips 469/2007 z dne 16. 4. 2009 in X Ips 365/2008 z dne 23. 4. 2009, v katerih je bil tako kot v obravnavani zadevi predmet spora izbris iz imenika ..., revizijsko sodišče ocenjuje, da revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke. Ker kakšnih drugih dokazov glede svoje ogroženosti revident ni predložil, revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Revident sam trpi svoje stroške tega postopka v skladu 165. v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.