Jedro

Sklep o obnovi postopka je mogoče izpodbijati v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku. To pa pomeni, da tožeča stranka pritožbo ima, le da je pridržana do izdaje odločbe ter da ji zato, ker ne more vložiti pritožbe neposredno zoper sklep, kot šibkejši stranki v postopku ni vzeta pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, kot trdi v tožbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožeče stranke zoper sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2009 (št. DT 4210-3049/2013-1 (07-100-02) z dne 22. 4. 2013 kot nedovoljeno zavrgel. Iz razlogov sklepa sledi, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sklep, s katerim ji je bil obnovljen postopek odmere dohodnine za leto 2007, ki je bil končan z odločbo št. DT 03-01752-1 z dne 31. 3. 2010. Tožeči stranki je bila odločba vročena v skladu z določbo 85. člena ZDavP-2, in sicer 15. dan od dneva odpreme informativnega izračuna dohodnine, to je 15. 4. 2010. Rok petih let od vročitve odločbe tožeči stranki še ni potekel. Na podlagi petega odstavka 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pritožba zoper sklep o obnovi postopka ni dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Pred izdajo odločbe pa bo tožeči stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe v obnovljenem postopku.

Drugostopni davčni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa pojasnjuje, da mora davčni organ pri odločanju upoštevati načelo zakonitosti, kar pomeni, da mora odločati v skladu z veljavnimi zakoni. Postopek obnove odmere dohodnine je treba voditi na podlagi 89. člena ZDavP-2. Sprememba citiranega člena, po kateri pritožba zoper sklep o obnovi ni dovoljena in se sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo, je bila sprejeta z ZDavP-2A, ki je bil objavljen 30. 12. 2008, začel pa je veljati naslednji dan po objavi. V času izdaje sklepa o obnovi je že veljala, prav tako pa je veljala tudi v letu 2009, zato jo je moral davčni organ ob izdaji sklepa o obnovi upoštevati in zato je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožbeni organ še pojasni, da tožeča stranka zaradi navedene določbe ne bo prikrajšana v svojih pravicah, ampak bo sklep o obnovi lahko izpodbijala v pritožbi zoper odločbo, s katero ji bo v obnovljenem postopku odmerjena dohodnina.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja tožbene razloge iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter kršitev 22. in 25. člena Ustave in 6. člena EKČP. V tožbi navaja, da davčni organ v izpodbijanem sklepu ni navedel, ali gre pri sedmem odstavku 89. člena ZDavP za materialnopravne ali procesne določbe ter da zato ni zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tožena stranka tudi ni obrazložila razlike med uporabo in veljavo zakona glede na sedmi odstavek 89. člena ZDavP in je zato kršena ustavna pravica do argumentirane odločbe. Izrek izpodbijanega sklepa ni popoln, določen in jasen, ker niso navedena nova dejstva in novi dokazi. Sklep je izdan tudi v nasprotju z drugim odstavkom 268. člena ZUP, kjer je določeno, da je zoper sklep o obnovi dovoljena pritožba in kar so minimalna pravila za zaščito šibkejše stranke v postopku. Skladno s tem in torej Ustavi prijazno je zato treba razlagati tudi 89. člen ZDavP-2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z odločitvijo in z razlogi izpodbijanega sklepa in jih zato po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 ne ponavlja. V zvezi s tožbenimi ugovori le še dodaja: Zatrjevane kršitve pravice do argumentirane odločbe sodišče ne najde. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je v zadostni meri razvidna dejanska in pravna podlaga za odločitev, ki jo z ozirom na pritožbene ugovore še dodatno pojasni in obrazloži organ druge stopnje v svojih razlogih. Pri tem pravilno in v celoti pojasni tudi način uporabe zakona, konkretno določb sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2, na katerih temelji izpodbijana odločitev ter s tem v celoti in pravilno odgovori na pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja v tožbi. Določba sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 je jasna in ne potrebuje dodatne razlage. Tako je povsem jasno in nedvoumno določeno tudi, da je sklep o obnovi mogoče izpodbijati v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku. To pa pomeni, da tožeča stranka pritožbo ima, le da je pridržana do izdaje odločbe ter da ji zato, ker ne more vložiti pritožbe neposredno zoper sklep, kot šibkejši stranki v postopku ni vzeta pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, kot trdi v tožbi. Neutemeljeni oziroma neupoštevni pa so tudi tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vsebino izdanega sklepa o obnovi, saj se pravilnost sklepa o obnovi v tem upravnem sporu ne presoja. Presoja se le pravilnost in zakonitost sklepa, s katerim je bilo odločeno o pritožbi.

Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Ker dejansko stanje v zadevi ni sporno, je sodišče odločilo v zadevi brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).