Jedro

Ker ZMEPIZ-1 ureja posebne postopke nadzora in možnosti posebnega uveljavljanja ugotavljanja lastnosti zavarovanca, ki se nanašajo le na postopke evidentiranja brez izdaje posebnih odločb, razen v primerih, ki so z zakonom posebej predvideni, ni utemeljeno stališče, da se s prijavo podatkov v matično evidenco (in že z njihovim preizkusom v postopku nadzora) vzpostavi pravnomočno urejeno razmerje. Takšno razmerje se lahko vzpostavi šele, če je bila po postopkih, ki so predvideni, izdana odločba, ki je postala pravnomočna. Zgolj vpis v matično evidenco ne predstavlja odločanja s posamičnim pravnim aktom o pravici ali obveznosti. Zato vpis tudi ne postane formalno, še manj pa materialno pravnomočen.

Glede na predvidene posebne postopke nadzora, revizije in možnosti posebnih zahtev zavarovanca (oziroma po uradni dolžnosti), ki jih ZMEPIZ-1 predvideva in tudi ureja, in glede katerih predvideva odločanje zavoda, je tudi v postopku odmere in izplačila starostne pokojnine na posebno zahtevo zavarovanca mogoče ugotavljati obstoj zavarovalnega razmerja in tudi, ali je bil zavarovanec v delu zavarovalnega obdobja prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. To pa ne pomeni, da lahko sodišče v socialnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o odmeri in izplačilu dela starostne pokojnine, ne da bi zavarovanec že v postopku pri zavodu (toženi stranki) izrecno uveljavljal, da je bil prijavljen v obvezno zavarovanje v delu obdobja v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (oziroma, da je bila podlaga njegovega zavarovanja napačna), lahko drugačno zavarovalno podlago ugotavlja po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti spreminja zavarovalno podlago (oziroma da sodišče druge stopnje napoti sodišče prve stopnje, naj razišče še druge možne zavarovalne podlage mimo predhodnega postopka pri zavodu oziroma brez ustrezne trditvene podlage v tožbi). Socialni spor namreč ne omogoča odločanja o pravicah, pravnih koristih, drugih podlagah zavarovanja, ki niso bile predmet predhodnega odločanja pred organi tožene stranke.

Izrek

Izda se svetovalno mnenje: - zavarovanec lahko v postopku pri toženi stranki, v katerem uveljavlja pravico do starostne pokojnine (ali dela te pokojnine), za del zavarovalnega obdobja uveljavlja tudi drugačno podlago zavarovalnega razmerja oziroma spremembo zavarovalne podlage, zavrnilno odločitev tožene stranke pa lahko izpodbija v sodnem postopku (socialnem sporu); - če zavarovanec v postopku pri toženi stranki ne uveljavlja drugačne podlage zavarovalnega razmerja kot izhaja iz matične evidence zavarovancev, sodišče v socialnem sporu o pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri in izplačilu starostne pokojnine (ali dela te pokojnine) druge zavarovalne podlage ne more ugotavljati po uradni dolžnosti ali jo po uradni dolžnosti spreminjati.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem sporu prvič odločilo s sodbo V Ps 956/2020 z dne 15. 12. 2021 in zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke z dne 8. 10. 2020 in 24. 12. 2019 ter za izdajo odločbe o ponovni odmeri starostne pokojnine tako, da se v zavarovalno obdobje všteje tudi obdobje, ko je bil tožnik pokojninsko zavarovan na podlagi delovnega razmerja od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1991, in za izplačilo razlike med novo odmerjenim in že odmerjenim ter izplačanim delom starostne pokojnine.

Odločitev sodišča je temeljila na tem, da tožnik ni dokazal, da so bili v obdobju od 1. 1991 do 31. 12. 1991, v katerem je bil sicer zavarovan na podlagi 040 (kot lastnik družbe in direktor družbe A., d. o. o., torej ne kot delavec v delovnem razmerju), plačani prispevki.

2. Sodišče druge stopnje je s sklepom Psp 67/2022 z dne 20. 4. 2022 tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje. Pri tem je sodišču prve stopnje naložilo, da v ponovnem postopku zasliši pričo in tožnika, zlasti glede vprašanja, kako je potekalo plačevanje prispevkov in na kakšni podlagi naj bi bil v spornem obdobju zavarovan. Med drugim je navedlo, da iz podatkov registra ZZZS in iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je bil tožnik zavarovan na podlagi 040, vendar je iz izpiska pokojninske dobe zavoda (priloga A 2) razvidno, da je bil pred spornim obdobjem in po spornem obdobju zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Enako naj bi zatrjeval tudi tožnik, ko je zahteval priznanje pokojninske dobe na podlagi delovnega razmerja; sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (in se ni opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) itd. Sodišču prve stopnje je zato naložilo, da z dodatnimi dokazi v nadaljnjem sojenju poleg dejstva plačila prispevkov razčisti tudi pravilnost zavarovalne podlage.

3. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do odločitve vrhovnega sodišča o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.

4. Predlaga izdajo svetovalnega mnenja o vprašanjih: – ali je mogoče določbe 87. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/2013) in četrtega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) razlagati na način, da ima tožnik materialnopravno upravičenje za ugotavljanje drugačne podlage obveznega zavarovanja kot izhaja iz evidenc (podatki registra ZZZS, matična evidenca) v socialnem sporu, kjer se presoja njegova pravica do izplačila dela starostne pokojnine; - ali je mogoče določbe 87. člena ZMEPIZ-1 in četrtega odstavka 224. člena ZPP razlagati na način, da sodišče v okviru socialnega spora, kjer se presoja pravilnost in zakonitost odločb glede pravice do izplačila dela starostne pokojnine, ugotavlja oziroma odloča o drugačni podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot pa izhaja iz evidenc (podatki registra ZZZS, matična evidenca).

Nato povzema razloge odločitve sodišč prve in druge stopnje ter v nadaljevanju navaja, da se v skladu s 177. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadalj.) lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej na podlagi ZMEPIZ-1. Ta v 87. členu določa, da so izpisi podatkov iz matične evidence ter potrdila o izplačilih uživalcem pravic javna listina. V zvezi z ugotavljanjem obstoja zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se sklicuje na 80., 81., 82. in 83. člen tega zakona. Opozarja na odločbe sodišča druge stopnje Psp 395/2014, Psp 521/2015, Psp 185/2018 in Psp 103/2018, v katerih je bilo obrazloženo, da status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomeni pravno urejen status, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnjevanju zakonskih pogojev in uživa varstvo pravnomočnosti, pri tem pa zavarovanec v postopku priznanja pravice do starostne pokojnine zavarovalne podlage za nazaj ne more spreminjati niti je izbrati. Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 265/2015 z dne 9. 2. 2016 (enako VIII Ips 158/2014), na katero se v obrazložitvi razveljavitvenega sklepa v tej zadevi sklicuje sodišče druge stopnje, ni primerljiva, saj je bil tožnik v zadevi VIII Ips 265/2015 v obvezno zavarovanje že vključen na podlagi delovnega razmerja, v sedanji zadevi pa na podlagi 040 (družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe), kar med strankama ni bilo sporno. V tej zadevi se je v predhodnem postopku odločalo o pravici tožnika do izplačila dela starostne pokojnine; predmet odločanja ni bilo ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca – tožnika. O tem ni bila izdana odločba. O ugotovitvi morebitnega drugačnega statusa, če bi tožnik zatrjeval ali uveljavljal drugačen status – podlago obveznega pokojninskega zavarovanja, kot izhaja iz evidenc, bi bil potreben ustrezen upravni postopek in izdaja ustreznih upravnih aktov, saj bi šele to predstavljalo procesno predpostavko za odločanje. Zato naj bi razlogi sklepa sodišča druge stopnje odstopali od stališč v prej navedenih zadevah. Odpira se vprašanje, ali lahko sodišče v okviru spora, kjer se presoja o pravici do izplačila dela starostne pokojnine, ugotavlja drugačno podlago obveznega zavarovanja tožnika, kot izhaja iz ustreznih evidenc.

5. Predlog je dopusten.

6. S 132. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) je bila uvedena možnost, da se sodišče prve stopnje s predlogom za izdajo svetovalnega mnenja obrne neposredno na vrhovno sodišče. Četrti odstavek 206. člena ZPP določa, da sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. Vrhovno sodišče pri tem najprej odloči, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten, saj sta glede uporabe pravnega pravila, na katerega opozarja predlog, izpolnjena oba pogoja, to je neenotna sodna praksa pritožbenega sodišča in odsotnost sodne prakse vrhovnega sodišča. 8. Ugotovitev o neenotni sodni praksi sodišča druge stopnje izhaja iz tega, da je to sodišče v sodbi Psp 521/2015 in Psp 103/2018 izrecno navedlo, da v postopku priznanja pravic do starostne pokojnine tožnik ne more spreminjati niti za nazaj izbirati podlage zavarovanja oziroma lastnosti zavarovanca. V sodbi Psp 185/2018 je obrazložilo tudi, da ZMEPIZ-1 ne daje podlage za odpravo pravnomočno urejenega razmerja priznanja lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodstva družbe, da je bil v spornem obdobju status zavarovanke pravnomočno urejen in da je poseg v takšna pravnomočno urejena razmerja dopusten le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo po ZUP. Podobno je obrazložilo tudi v sodbi Psp 395/2014 in med drugim navedlo: tudi v primerih, ko status zavarovanca ne temelji na odločbi (temveč le na prijavi) - kar je običajno, gre po vsebini za razmerje med zavarovancem in zavodom, ki ga je mogoče enačiti s pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno sodno odločbo, v katerega je mogoče poseči le ob izpolnitvi pogojev iz 158. člena Ustave RS.

9. Napotek (in s tem stališče, na katerem temelji) v tej zadevi je drugačen, saj je sodišče druge stopnje kljub poznani podlagi zavarovanja tožnika 040 (družbenik in direktor družbe A., d. o. o., Ljubljana) v postopku odmere starostne pokojnine sodišču prve stopnje naložilo, da iz razloga, ker naj bi bil tožnik pred in po spornem obdobju zavarovanec v delovnem razmerju, ustrezno razčisti tudi, ali je bil v spornem obdobju zavarovan na pravilni podlagi, češ da naj bi tako „zatrjeval tudi tožnik, ko je zahteval priznanje pokojninske dobe na podlagi delovnega razmerja.“1

10. Ker gre za neenotno prakso sodišča druge stopnje, in ker vrhovno sodišče prav o tem vprašaju še ni izrecno odločalo, je predlog dopusten. Tega ne spremeni dejstvo, da sta vprašanji za svetovalno mnenje glede sklicevanja na 87. člen ZMEPIZ-1 in četrti odstavek 224. člena ZPP nekoliko neustrezni (in ju tudi predlog v obrazložitvi ne izpostavi kot odločilni za presojo – več v nadaljevanju), sta pa glede na problematiko v tej zadevi utemeljeni v bistveni vsebini. Sodišče prve stopnje v bistvu sprašuje, ali ima tožnik (zavarovanec) v postopku pred sodiščem pravico uveljavljati drugačno podlago zavarovalnega razmerja kot izhaja iz matične evidence zavarovancev (kar se povezuje tudi s predhodnim postopkom pri toženi stranki) in kako postopa sodišče - ali lahko po uradni dolžnosti odloča o drugačni zavarovalni podlagi.

11. Vodenje matične evidence ureja ZMEPIZ-1,2 ki določa obseg zbirk podatkov matične evidence, vlaganje podatkov, zavezance za vlaganje z roki za vložitev prijav in za vnos podatkov v matično evidenco, obenem pa tudi preverjanje pravilnosti in popolnosti podatkov, ki se izvaja v sistemu nadzora ter revizije podatkov (z možnostjo sodnega varstva). Zakon vsebuje tudi določbe o lastnosti zavarovanca, ki nastane z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila zanje vložena prijava zavarovanja (74. in 76. člen ZMEPIZ-1).3 Vzpostavlja uradni nadzor nad preverjanjem in popolnostjo podatkov matične evidence z nadzorom in revizijo. V sistemu nadzora med drugim določa možnost dopolnitve ali poprave podatkov po uradni dolžnosti ter že v tem postopku tudi pravico zavarovancev do varstva osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov (58. člen ZMEPIZ-1; glej tudi 32. - 34. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1, Ur. l. RS, št. 86/04 in nadalj.). V postopkih revizije predvideva zapisnik o ugotovitvah revizije, možnost ugovora in v takšnem primeru izdajo odločbe, ter možnost sodnega varstva zoper odločbo s strani zavezanca za vlaganje podatkov, pa tudi pravico do sodnega varstva zavarovanca v okviru postopka uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja ali v okviru postopkov po 58. členu zakona (68. in 72. člen). ZMEPIZ-1 v 80. členu določa, kdaj se tudi mimo postopkov nadzora in revizije ugotavlja obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca4 in pri tem tudi, da se ta obstoj ugotavlja v primeru, če je bil zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (4. točka). Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se lahko uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo delodajalca. O tem odloči zavod z odločbo,5 lastnost zavarovanca na zahtevo posameznika ali delodajalca pa se ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. V primeru uvedbe postopka po uradni dolžnosti se lahko vzpostavi z dnem nastanka pravnega razmerja, vendar največ za pet let pred dnem izdaje odločbe (81. člen). Gre za splošno določbo, ki v primerih iz 80. člena splošno omejuje časovni doseg možnih posegov. Zakon ne določa roka, v katerem zavarovanec lahko zahteva ugotavljanje lastnosti zavarovanca.

12. ZMEPIZ-1 v 82. členu (sprememba zavarovalne podlage – to je dejanski predmet tega svetovalnega mnenja) posebej za 4. točko 80. člena določa, da v primeru, če se ugotovi druga prednostna zavarovalna podlaga, zavarovanec pridobi lastnost zavarovanca po prednostni podlagi z dnem izdaje odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma od dneva zahteve, če je bil postopek uveden na zahtevo.6 Nadalje zakon ureja posebne primere ugotavljanja ali spremembe zavarovalne podlage na podlagi odločitve v delovnih sporih (83. člen), ničnost prijave podatkov (le po uradni dolžnosti - 84. člen). Za odločanje o zadevah iz 80. - 84. člena tega zakona se uporabljajo določbe o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon predvideva še dodatne postopke - v skladu z 89. členom ZMEPIZ-1 je predvidena tudi dopolnitev ali poprava podatkov na zahtevo zavarovanca, saj se podatki, vneseni v matično evidenco na način, ki ga ureja ta zakon, lahko naknadno dopolnijo ali popravijo na zahtevo zavarovanca, če se ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki; podatki se popravijo oziroma dopolnijo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, iz javnih listin in drugih verodostojnih listin, za popravo pa je spet predviden postopek po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov (glede pravice posameznika do dopolnitve, popravka ali izbrisa podatkov). V tem primeru zakon ne določa posebnih rokov za varstvo niti datuma, do katerega je dovoljeno poseči v prejšnje podatke.

13. Iz predstavljenih določb zakona torej izhajajo številni potencialni postopki, v katerih lahko pride do ugotovitve ali spremembe zavarovalne podlage v primeru, če je bil zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavarovanca.

14. Pri tem za presojo o možnosti posegov ni odločilen 87. člen ZMEPIZ- 1, saj ta določa le, da so izpisi podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic ter potrdilo o izplačilih uživalcem pravic javna listina. S tem je določena le pravna narava izpisa (kot potrdila o dejstvih), ne pa ali izpis podatka temelji na (pravnomočno) urejenem razmerju, npr. le na prijavi.7 Prav tako za konkretno presojo ni odločilno, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena (prvi odstavek 171. člena ZUP in četrti odstavek 224. člena ZPP – na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje). ZMEPIZ-1 ob prijavi v zavarovanje, odjavi in prijavi spremembe predvideva le potrdilo, ki so ga delodajalci (ki so zavezanci) v kopiji dolžni izročiti tudi zavarovancem (30. člen). V tem primeru se torej ne predvideva izdaja odločbe; ta je predvidena samo v nekaterih (zgoraj navedenih) primerih. Ti dve situaciji je treba ločiti; imata tudi različne pravne posledice.

15. Ker ZMEPIZ-1 ureja posebne postopke nadzora in možnosti posebnega uveljavljanja ugotavljanja lastnosti zavarovanca, ki se nanašajo le na postopke evidentiranja brez izdaje posebnih odločb, razen v primerih, ki so z zakonom posebej predvideni, tudi ni utemeljeno stališče, da se s prijavo podatkov v matično evidenco (in že z njihovim preizkusom v postopku nadzora) vzpostavi pravnomočno urejeno razmerje. Takšno razmerje se lahko vzpostavi šele, če je bila po postopkih, ki so predvideni, izdana odločba, ki je postala pravnomočna.8 Zgolj vpis v matično evidenco ne predstavlja odločanja s posamičnim pravnim aktom o pravici ali obveznosti. Zato vpis tudi ne postane formalno, še manj pa materialno pravnomočen.9

16. Glede na navedene in predvidene posebne postopke nadzora, revizije in možnosti posebnih zahtev zavarovanca (oziroma po uradni dolžnosti), ki jih ZMEPIZ-1 predvideva in tudi ureja, in glede katerih predvideva odločanje zavoda, je torej tudi v postopku odmere in izplačila starostne pokojnine na posebno zahtevo zavarovanca mogoče ugotavljati obstoj zavarovalnega razmerja in tudi, ali je bil zavarovanec v delu zavarovalnega obdobja prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. ZMEPIZ-1 glede uveljavljanja varstva ne določa posebnih rokov. V nekaterih primerih s splošno določbo 81. člena (ki pa ne velja za vse primere) omejuje le ugotavljanje lastnosti zavarovanca od 1. 1. 2000 naprej!10 Zavarovanec sicer lahko zahteva tudi spremembo zavarovalne podlage po drugi (prednostni) podlagi. To lahko pridobi od dneva, navedenega v zahtevi (82. člen ZMEPIZ-1).

17. To pa ne pomeni, da lahko sodišče v socialnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o odmeri in izplačilu dela starostne pokojnine, ne da bi zavarovanec že v postopku pri zavodu (toženi stranki) izrecno uveljavljal, da je bil prijavljen v obvezno zavarovanje v delu obdobja v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (oziroma, da je bila podlaga njegovega zavarovanja napačna), lahko drugačno zavarovalno podlago ugotavlja po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti spreminja zavarovalno podlago (oziroma da sodišče druge stopnje napoti sodišče prve stopnje, naj razišče še druge možne zavarovalne podlage mimo predhodnega postopka pri zavodu oziroma brez ustrezne trditvene podlage v tožbi). Socialni spor namreč ne omogoča odločanja o pravicah, pravnih koristih, drugih podlagah zavarovanja, ki niso bile predmet predhodnega odločanja pred organi tožene stranke.11

18. Navedeno predstavlja tudi odgovor na obe vprašanji.

1 Takšni razlogi sodišča druge stopnje so vprašljivi. Tožnik je v tožbenem zahtevku res zahteval, naj se mu ponovno odmeri starostna pokojnina oziroma sorazmerni del te pokojnine z upoštevanjem obdobja od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1991, ko je bil pokojninsko zavarovan na podlagi delovnega razmerja, vendar pa je ta zahtevek v nasprotju z njegovimi navedbami, saj sploh ni navajal, da je bil na zavarovalni podlagi 040 zavarovan neupravičeno oziroma nepravilno (v zvezi s tem se je skliceval na podlago 040 in enkrat tudi navrgel, „da bi zanj lahko toženka nenazadnje uporabila tudi podlago 005“ - samostojni podjetnik posameznik, kar pa problema upoštevanja leta 1991 v zavarovalno dobo ne spremeni), temveč je zatrjeval, da je tudi v spornem obdobju plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (to je tudi bistvo spora). Tožnik torej v postopku pred sodiščem in še pred tem pri toženi stranki (!) ni navajal in uveljavljal, da naj bi bila v spornem obdobju evidentirana podlaga za zavarovanje napačna. Zato je njegov zahtevek tudi v nasprotju s trditvami v postopku pri toženi stranki in na sodišču. Sicer pa med strankama tudi ni bilo sporno, da je bil tožnik za čas pred in po spornem obdobju, in sicer od 1. 10. 1990 od 1. 1. 1995 vključen v zavarovanje po podlagi 040. 2 Ta je pri urejanju področja napravil korak dlje od predhodnih zakonov, tudi glede ureditve nekaterih postopkov. 3 Podobno določata že drugi in tretji odstavek 6. člen ZPIZ-2: zavarovalno razmerje nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Nastanek in prenehanje pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo zavarovanja. Glej tudi 139. in 140. člen ZPIZ-2. Obenem je treba opozoriti na nekonsistentnost določbe prvega odstavka 76. člena ZMEPIZ-1 , po kateri „oseba pridobi lastnost zavarovanca z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila zanjo vložena prijava v zavarovanje.“ Pogoj vložene prijave v zavarovanje po tej določbi je namreč v nasprotju s kasnejšimi določbami (pa tudi s 6. členom ZPIZ-2), iz katerih izhaja, da se kljub temu, da prijava ni vložena itd. zavarovalno razmerje lahko ugotavlja. 4 Če: ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje; - ni vložena odjava iz zavarovanja, pa se ugotovi, da je prenehalo pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zavarovalno razmerje; - je pristojni organ odklonil sprejem prijave v zavarovanje; je oziroma je bil zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje; - v primeru, da je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja; - če drug pristojni organ ugotovi obstoj okoliščin, iz katerih izhaja, da je bila prijava v zavarovanje podana v nasprotju z dejansko ugotovljenim zavarovalnim razmerjem. 5 Izdaja odločbe je predvidena le v nekaterih primerih, saj toženka ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je prejemnik prijav (ta zavod namreč opravlja prijavno – odjavno službo za toženko) ob prijavah ne izdajata odločb, temveč prijavo le evidentirata. Kot že navedeno, pa so po prijavi predvideni tudi postopki nadzora in revizije po uradni dolžnosti. 6 Ta ureditev je nova in je v zakon prišla v posledici sodne prakse v zvezi z prejšnjim zakonom (ZMEPIZ), ki tega vprašanja, za razliko od sedanjega zakona, ni uredil. Takrat je bila sodna praksa prav v primerih sprememb zavarovalnih podlag (če sta npr. za neko obdobje obstajali dve zavarovalni podlagi) na stališču, da posegi po uradni dolžnosti (!) za nazaj niso dovoljeni, saj naj bi šlo za pravno urejena razmerja. Sodna praksa je dovoljevala le spremembe zavarovalne podlage po uradni dolžnosti od izdaje odločbe naprej (glej npr. odločbe VS RS VIII Ips 265/2007, VIII Ips 66/2008, VIII Ips 80/2008, VIII Ips 283/2008, VIII Ips 209/2009, VIII Ips 254/2009, VIII Ips 164/2012, VIII Ips 160/2013 itd.). Ta praksa VS RS (v nekaterih zadevah nekoliko drugače praksa sodišča druge stopnje - glej prav zgoraj citirano sodbo Psp 395/2014) pa ni veljala za primere posegov za nazaj na zahtevo zavarovancev ali za primere spremenjene zavarovalne podlage na podlagi pravnomočne odločitve v delovnih sporih (glej VIII Ips 164/2012, VIII Ips 158/2014, VIII Ips 218/2014, VIII Ips 265/2015, VIII Ips 15/2017, VIII Ips 111/2017, VIII Ips 128/2017, VIII Ips 219/2017, VIII Ips 2/2020 itd.), v katerih je bilo med drugim zavzeto tudi stališče, da je poseg za nazaj, tudi pred 1. 1. 2000 upravičen in da se v teh primerih ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje v zvezi z lastnostjo zavarovanca. 7 Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina) (prvi odstavek 169. člena ZUP). Če lahko pravna dejstva (dogodki, pravni posli itd.) vplivajo na spremembo tistega, kar je potrjeno v javni listini, je potrebno za potrebe dokazovanja priskrbeti novo javno listino (170. člen ZUP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena (prvi odstavek 171. člena ZUP in četrti odstavek 224. člena ZPP). 8 Sodna razlaga spreminjanja zavarovalnih podlag po prejšnjem ZMEPIZ v postopkih po uradni dolžnosti (glej tudi opombo št. 6), češ da gre s posegi za nazaj v poseg v pravnomočno urejena razmerja, pa čeprav ni bilo pravnomočne odločbe, je bila sporna. VS RS je namreč takšne posege na zahtevo zavarovanca dopuščalo, dopuščalo pa jih je tudi v primeru naknadne pravnomočne odločbe v delovnih sporih. Sicer pa se v podatke matične evidence v zvezi z lastnostjo zavarovanca lahko posega, jih popravlja in dopolnjuje po postopkih, ki so predvideni v ZMEPIZ-1 in ne po postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, razen če je bilo o lastnosti zavarovanca že odločeno s pravnomočno odločbo. 9 Upravni akt je dokončen posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Med te akte ne spadajo upravno dokumentacijska materialna dejanja, npr. evidentiranje dejstev, okoliščin in stanj. 10 Posebno določbo za prejšnja zavarovalna obdobja (torej ne za ugotavljanje lastnosti zavarovanca) vsebuje tudi zadnji odstavek 135. člena ZPIZ-2: vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu. 11 Glej tudi 19., 63., 72., 73. in 74. člen ZDSS-1 in 7. člen ZPP.