Jedro

Izpodbijani upravni akt, t.j. odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za finance zavrnilo tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, št. 71010-78/2013-16 (08-410-02) z dne 27. 3. 2013, s katerim mu je bila izrečena denarna kazen v višini 100,00 EUR zaradi žaljenja organa v vlogah z dne 1. 2. 2013. Sodišče je z dopisom z dne 27. 5. 2014, ki je bil tožniku vročen 13. 6. 2014, slednjega pozvalo, naj v 8 dneh popravi pomanjkljivosti iz tožbe tako, da pravilno navede izpodbijani upravni akt in ga v kopiji tudi predloži sodišču. Pri tem mu je pojasnilo, kateri akti se glede na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko izpodbijajo v upravnem sporu in ga opozorilo na pravne posledice, če tožbe ne bo ustrezno popravil, to je, da bo tožbo zavrglo na podlagi 36. člena ZUS-1. Tožnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, niti kasneje do izdaje tega sklepa, na poziv sodišča z dne 27. 5. 2014 ni odgovoril in ni ustrezno popravil svoje tožbe.

Tožbo je treba zavreči. Iz določb 2. člena ZUS-1 izhaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt, s katerim je bila tožniku izrečena denarna kazen zaradi žalitve organa.

Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Glede na navedeno izpodbijani upravni akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče zadevno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.