Jedro

Do napačne uporabe določb ZUP/86 je prišlo po umiku zahteve za denacionalizacijo parc. št. 1315 k.o. ... z vlogo tožnika z dne 30. 1. 2000. Po določbi 2. odstavka 131. člena ZUP/86 namreč v primeru, če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi. Takšnega sklepa prvostopni organ ni izdal, in je v nadaljevanju meritorno odločil tudi o parc. št. 1315 k.o. ..., s katero je zahtevo za denacionalizacijo navedene parcele zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 1315 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da sta v zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 6. 1993 vlagatelja navedla tudi parc. št. 1315 k.o. .. Tožnik je dne 13. 8. 2007 z dopisom obvestil upravni organ, da gre pri navedeni parceli za oznako parcele, ki je obstajala le nekaj časa na zemljišču, ki je bilo nacionalizirano in se še vedno nahaja v denacionalizacijskem postopku. Parc. št. 1315 danes ne obstaja več, prav tako ni obstajala v času nacionalizacije, niti v času vložitve zahteve za denacionalizacijo. Tožnik je v dopolnitvi vloge za denacionalizacijo z dne 30. 1. 2000 napisal, da seznam parcel v času nacionalizacije dopolnjuje s parcelo 141/2 k.o. ..., parcela 1315 k.o. ... pa se črta. Glede na navedeno je prvostopni organ menil, da je jasno razvidno, da tožnik zahteva parcelo 141/2, ne pa 1315 k.o. ..., čeprav izrecno umika zahtevka ni podal. Ugotavlja, da je iz odločbe Občinskega ljudskega odbora Medvode, Odseka za finance z dne 11. 6. 1959 razvidno, da so bile nacionalizirane parcele, med njimi tudi parc. št. 141/2 k.o. ..., dočim parc. št. 1315 k.o. ... na seznamu ni navedena. V ugotovitvenem postopku je prvostopni organ pridobil identifikacijsko potrdilo z dne 10. 10. 2007, iz katerega je razvidno, da parcela št. 1315 ni obstajala oziroma ni bila vsebovana v parc. št. 141/2 niti v kakšni drugi parceli. Ker je o vseh podržavljenih parcelah, ki so bile predmet odločbe o nacionalizaciji, prvostopni organ že odločil, je izdal izpodbijano odločbo.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil kot neutemeljeno. Ugotavlja, da sta vlagatelja zahteve za denacionalizacijo v zahtevi navedla tudi zemljišče s parc. št. 1315 k.o. ..., kasneje pa je tožnik (dne 30. 1. 2000) zahtevo za vrnitev parc. št. 1315 k.o. ... umaknil, vendar prvostopni organ tega dopisa ni štel kot umik zahteve, pač pa je zraven že zahtevanih zemljišč, v postopku odločal tudi o pravici do vrnitve parc. št. 141/2. Drugostopni organ je sicer mnenja, da bi moral prvostopni organ izdati sklep o ustavitvi postopka vrnitve parc. št. 1315 k.o. ..., ker pa tega ni storil, je bilo ravnanje prvostopnega organa, ki je odločal tudi o vrnitvi navedene parcele z odločbo, edino pravilno, saj je bil dolžan v postopku ugotoviti resnično stanje stvari glede sporne parcele. Drugostopni organ se glede na odločbo o podržavljenju ter glede na priloženo identifikacijsko potrdilo ... geodetskega biroja z dne 10. 10. 2007, št. DN 2007-0428, iz katerega je razvidno, da parc. št. 1315 tudi v času vračanja ni vsebovana v nobeni podržavljeni parceli, z odločitvijo prvostopenjskega upravnega organa povsem strinja, in jo potrjuje kot pravilno in zakonito. Pri tem pa tožniku še pojasnjuje, da je bilo potrebno o zahtevi za vrnitev parc. št. 1315 k.o. ... pač odločiti, ter da je bilo to storjeno z izpodbijano odločbo, da pa zaradi tega tožnik pri vrnitvi nepremičnine št. 141/2 k.o. ..., iz katere naj bi po njegovih navedbah tudi nastala parc. št. 1315, ni nič oškodovan.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tekom postopka že večkrat napisal, da gre pri parc. št. 1315 k.o. ... za napačen prepis parcelnih številk iz odločbe o nacionalizaciji Občinskega ljudskega odbora Medvode, št. 04-1204/1-59 z dne 11. 6. 1959, v kateri je med drugim navedena parcela 1315, ne pa pravilna parcela 141/2. Večkrat je tudi pojasnil, da so se parcele po podržavljenju nenehno spreminjale, in da je parcela št. 1315 k.o. ... nastala tudi iz parcele št. 141/2 k.o. ..., ter da je zaradi naštevanja parcel v različnih časovnih obdobjih pri prepisu iz odločbe o nacionalizaciji prišlo do napake. Kot dejstvo, da je parc. št. 1315 nastala tudi iz parc.št. 141/2 je navedel kot dokaz sklep Občinskega sodišča I v Ljubljani z dne 3. 6. 1966, dn. št. 19-24/66. Večji del podržavljene parcele št. 141/2 je danes, kot je razvidno iz identifikacijskega potrdila, v parcelah št. 410/1 in 410/2 k.o. ... in sta navedeni v zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 6. 1993. Upravni organ na njegove navedbe o napačnem prepisu parcelne številke iz odločbe o nacionalizaciji z dne 11. 6. 1959 nikoli ni odgovoril, ni postopal po pravilih postopka in ni ugotovil resnično stanje stvari ter izvedel ustne obravnave, da bi lahko zavaroval svoje pravice. Tožnik je predlagal, da se ugotovi, da gre pri predmetni zadevi le za napako in da upravni organ, v primeru, da je to sploh potrebno, izda odločbo ali sklep z izrekom, da je v postopku denacionalizacije podržavljena parcela št. 141/2-njiva v izmeri 876 m2 k.o. ... in ne parcela št. 1315 k.o. ... z obrazložitvijo, da sta upravičenca zahtevala vrnitev podržavljenega premoženja, ki je bilo nacionalizirano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč z odločbo z dne 11. 6. 1959. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev zahteve za denacionalizacijo parc. št. 1315 k.o. ..., za katero tožnik v tožbi navaja, da je bila navedena pomotoma v odločbi o nacionalizaciji z dne 11. 6. 1959 in posledično tudi v zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 6. 1993. Tožnik navaja, da dejstvo, da je prišlo do pomote pri zapisu navedene parcelne številke iz odločbe ne izhaja, kar je po njegovem mnenju napačno. Iz tožbenih navedb je mogoče povzeti, da tožnik uveljavlja, da je bila denacionalizacijskima upravičencema podržavljena parc. št. 141/2 k.o. ... in ne parc. št. 1315 k.o. ...

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je bilo v postopku denacionalizacije izdanih več delnih odločb, med drugim tudi delna odločba Upravne enote Ljubljana 351-538/1993-120 z dne 19. 5. 2008, s katero je upravičencema vrnjena (med drugim) tudi parc. št. 141/2 k.o. ... v obliki odškodnine v obveznicah SOD. Glede na to je upravni organ upošteval navedbe tožnika tekom postopka, da je bila z odločbo o nacionalizaciji podržavljena parc. št. 141/2 k.o. ..., čeprav iz obrazložitve izpodbijane odločbe izrecno ne izhaja, da je prišlo do pomote pri prepisu številke v odločbi o nacionalizaciji, kar pa na odločitev ne more imeti nobenega vpliva.

Do napačne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) pa je prišlo po umiku zahteve za denacionalizacijo parc. št. 1315 k.o. ... z vlogo tožnika z dne 30. 1. 2000. Po določbi 2. odstavka 131. člena ZUP/86 namreč v primeru, če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi. Takšnega sklepa prvostopni organ ni izdal, in je v nadaljevanju meritorno odločil tudi o parc. št. 1315 k.o. ... z odločbo št. 351-538/1993-142 z dne 16. 7. 2008, s katero je zahtevo za denacionalizacijo navedene parcele zavrnil. Navedene nepravilnosti postopka pa drugostopni organ ni odpravil, temveč je z odločbo št. 4904-105/2007 z dne 22. 12. 2008 prvostopno odločbo glede parc. št. 1315 k.o. ... odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek z napotki prvostopnemu organu, da izvede pravilni ugotovitveni postopek glede navedene parcele. Prvostopni organ je tako v obravnavanem primeru ravnal po napotkih drugostopnega organa (kar je bil tudi sicer dolžan storiti) in je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo po ugotovitvi, da navedena parcela ni bila predmet podržavljenja.

Ker je sodišče ugotovilo, da je odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa niso utemeljeni, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 26/07-sklep US, v nadaljevanju ZUS-1).

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.