Jedro

Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 4. januarja 2023 sklenilo, da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje (I.), razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 25. 8. 2022 (II.) ter zaradi kršitve I. tč. slednjega sklepa nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen 500 EUR, določilo način izvršitve, sicer pa izterjavo po uradni dolžnosti ter določilo novo, višjo kazen 600 EUR za primer ponovne kršitve (III.).

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil. Očita, da mu sklep z dne 25. 8. 2022, s katerim je bilo odločeno o prepovedi približevanja, nikoli ni bil pravilno vročen in sodišče z dokazom o nasprotnem ne razpolaga. Predlagateljica, ki je odvetnica, mora vedeti, da se pisanje ne more vročati tam, kjer naslovnik dejansko ne živi. Zato bi morala, ko je prejela sodno pošto zanj, sodišču sporočiti, da ne prebiva več na istem naslovu. Zaradi navedenega sodišču ni mogel predstaviti svojih stališč in meni, da gre za hud poseg v njegove pravice.

3. S sklepom 24. februarja 2023 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 20. 2. 2023 zoper svoj sklep z dne 25. 8. 2022. Pojasnilo je, da pritožba ni dopustna, ker je imel nasprotni udeleženec zoper sklep o izreku prepovedi približevanja z dne 25. 8. 2022 na voljo ugovor, ki ga je vložil skupaj s svojim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, kar je zavrnilo, zoper sklep o zavrnitvi pa se je tako in tako nasprotni udeleženec že pritožil. V vsakem primeru pa sodišče prve stopnje pritožbo ocenjuje kot prepozno, saj se je s sklepom nasprotni udeleženec dejansko seznanil 1. 9. 2022, najkasneje pa 17. 10. 2022. Pritožba z dne 20. 2. 2023 je torej vložena po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka.

4. Tudi zoper ta sklep (z dne 24. 2. 2023) se je nasprotni udeleženec pritožil. V bistvenem navaja enako kot v zgoraj povzeti pritožbi zoper prejšnji sklep, to je, da sklepa 25. 8. 2022 ni v redu prejel. Drži, da mu ga je predlagateljica poslala po e-mailu, vendar ni mogel sklepati, da je s tem glede njega zadeva zaključena oz. ni mogel vložiti pritožbe na podlagi e-maila.

5. Na to pritožbo je predlagateljica odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Izpodbijana sklepa sta pravilna in zakonita. Drži sicer navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje, saj je bil sklep izdan brez predhodnega kontradiktornega postopka (ex parte), ki pa, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni zadržal izvršitve sklepa.

8. Sodišče je zato nadalje postopalo pravilno, ko je izvedlo narok in ugotovilo kot nesporno, da je nasprotni udeleženec v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bi dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic. Predlagateljica, ki stanuje na istem naslovu, kot ga je v predlogu navedla za nasprotnega udeleženca, bi sicer sodišču lahko sporočila, da naslovnik tam več ne prebiva, vendar bi to po dejanskem prejemu izpodbijanega sklepa lahko storil tudi nasprotni udeleženec sam.

9. Nasprotni udeleženec je pritožbo (falsa nominatio non nocet, torej: ugovor) vložil šele po preteku več mesecev (20. 2. 2023) in tako brez dvoma prepozno, po izteku 8 dnevnega ugovornega roka zoper sklep z dne 25. 8. 2022. Tudi če bi „vrnitev v prejšnje stanje“ z dne 23. 11. 2022 vsebinsko šteli kot pritožbo (ugovor) zoper navedeni sklep, bi bilo glede na izkazano dejansko seznanitev s tem sklepom to prepozno. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v obeh izpodbijanih sklepih, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

10. Pritožbeno sodišče opozarja, da ni odločalo o sklepu z istim datumom, kot je eden od izpodbijanih, saj je sodišče prve stopnje 24. februarja 2023 izdalo tudi sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepov (prepovedi približevanja). Časovna veljavnost ukrepov, ki so bili izrečeni s sklepom 25. 8. 2022, je med tem namreč že potekla. Sodišče prve stopnje pa naj na podlagi „pritožbe“ nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil znotraj ugovornega roka (16. 3. 2023), čim prej vsebinsko pristopi k reševanju navedene zadeve.