Kot je izpostavila toženka sama ni posegla v razpisno dokumentacijo niti ni opredelila, da bi ponudniki oz. prijavitelji morali predložiti kakršnakoli drugačna dokazila, temveč se je v izpodbijanem sklepu opredeljevala do ravnanj naročnika pri ocenjevanju ponudb. To drži, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da odločitev toženke sloni na tem, da ne more preveriti, ali je bilo po spornem merilu tožniku upravičeno dodeljenih 10 točk, ker o tem ni bilo predloženih nobenih "dejstvenih podlag" in posledično ni mogoče preveriti, ali je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je podal ekonomsko najugodnejšo ponudbo, saj naročnik ni po drugem odstavku 89. člena ZJN-3 preveril vsebine in obstoja podatkov oz. drugih navedb iz tožnikove ponudbe.
Izbrana merila za oddajo javnemu naročniku ne bi smela omogočati neomejene svobode izbire in bi morala zagotoviti možnost učinkovite in poštene konkurence, dopolnjevati pa bi jih morala ureditev, ki bi omogočala učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Povedano druga0d, merila morajo biti dolo0dena na na0din, ki omogo0da objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb ter tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naro0dnik.
I.To7eba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stro1ke postopka.
III.Zahteva stranke z interesom A., d.o.o., po povrnitvi stro1kov postopka se zavrne.
1.Z izpodbijanim sklepom je to7eenka v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naro0dila "Storitve na podro0dju varovanja civilnega letalskega prometa na Letali610du Jo7eeta Pu0dnika Ljubljana" (v nadaljevanju javno naro0dilo) ugodila zahtevku za revizijo dru7ebe B., d.d. (v nadaljevanju neizbrani ponudnik) in razveljavila odlo0ditev o oddaji javnega naro0dila z dne 19. 7. 2024 (t0d. 1 izreka) ter odlo0dila o zahtevah glede stro1kov postopka, ki sta jih vlo7eila neizbrani ponudnik in to7enik (t0d. 2 in 3 izreka).
2.Iz obrazlo7eitve izhaja, da je dru7eba A., d.o.o. (v nadaljevanju naro0dnik) objavila obvestilo o javnem naro0dilu in dva popravka le-tega. Nato je naro0dnik sprejel sklep o priznanju sposobnosti za to7enika in neizbranega ponudnika, kon0dno pa 61e odlo0ditev o oddaji javnega naro0dila to7eniku, saj je bila po izvedenih pogajanjih ponudba neizbranega ponudnika ocenjena s 95,29 to0dkami, to7enikova ponudba pa z 99,31 to0dkami. Neizbrani ponudnik je vlo7eil zahtevek za revizijo, ki ga je naro0dnik zavrnil ter dokumentacijo o postopku oddaje javnega naro0dila in o predrevizijskem postopku odstopil to7enki. To7enka je del revizijskih navedb prepoznala kot prepozne (da naj to7enik ne bi imel licence za prevoz vrednostnih po1iljk, da naj ne bi prijavil podizvajalca in da vzorca pogodbe ni izpolnil v skladu z navodili naro0dnika) in jih zato ni obravnavala. Navedbe glede kr1itve pravice do vpogleda v korespondenco med naro0dnikom in to7enikom ter v prijavo to7enika je to7enka zavrnila, saj korespondence ni bilo, glede prijavne dokumentacije pa neizbrani ponudnik ni konkretiziral, na katere nepravilnosti v prijavi sumi. V preostalem pa je bilo sporno ocenjevanje to7enikove prijave po dveh merilih, glede 0derga je to7enka najprej ugotovila, da tozadevne revizijske navedbe neizbranega ponudnika niso prepozne, glede ocenjevanja po prvem od obeh spornih meril, tj. v zvezi z obstojem podjetni61ke kolektivne pogodbe oz. splo61nih aktov delodajalca, po presoji to7enke ni bilo mo7eno ugotoviti, da bi naro0dnik to7enikovo ponudbo ocenil napa0dno. Glede ocenjevanja po drugem od obeh spornih meril, tj. v zvezi z delovnimi izku1njami pri varovanju kriti0dne infrastrukture, pa je to7enka ugotovila, da naro0dnik ni zagotovil transparentnega ocenjevanja ponudb, zato ni mo7eno preveriti, ali je javno naro0dilo oddal ponudniku, ki je predlo7eil ekonomsko najugodnej61o ponudbo. To7enka se v tem delu sklicuje na na0deli transparentnosti in enakopravne obravnave ter na nujnost medsebojne primerjave ponudb. Po spornem merilu se to0dke dodeljujejo glede na to, ali ima subjekt dolo0deno 61tevilo delavcev z zahtevani izku1njami. Gre torej za objektivno preverljivo dejstvo, vendar iz odstopljene dokumentacije ni mo7eno presoditi upravi0denosti dodelitve to0dk po tem merilu. Naro0dnik je sicer v razpisni dokumentaciji v tem delu zahteval le podajo lastne izjave kandidata oz. ponudnika, a to po mnenju to7enke ne more rezultirati v negaciji temeljnega pravila za dodelitev to0dk po tem merilu, ki se nana61a na objektivno preverljivo dejstvo. Zato je to7enka dokazne predloge neizbranega ponudnika glede zatrjevanja, da je to7enik na predlo7enem obrazcu glede tega merila podal neresni0dno izjavo in da ne izpolnjuje kriterija za dodelitev to0dk po tem merilu, zavrnila kot nepotrebne. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji za obvezno izvedbo ustne obravnave in tudi to7enka po lastni presoji ni menila, da bi bila ta nujna, zato je tudi pobudo neizbranega ponudnika za njeno izvedbo zavrnila. Vsled navedenega je to7enka ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odlo0ditev naro0dnika o oddaji javnega naro0dila, s 0dem se je postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. To7enka je naro0dnika pri tem napotila, naj v nadaljevanju postopka sprejme eno od zakonsko predvidenih odlo0ditev, pri tem pa upo61teva ugotovitve to7enke iz izpodbijanega sklepa. Zlasti mora biti ponudnik izbran na pregleden na0din in po predpisanem postopku, odlo0ditev o dodelitvi to0dk mora biti objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji, tudi v primeru neoddaje naro0dila pa mora naro0dnik upo61tevati zakonska dolo0dila. O0ditki neizbranega ponudnika glede storitve prekr1ka bodo preu0devani v lo0denem prekr1kovnem postopku.
3.To7enik vlaga to7ebo zoper izpodbijani sklep in sodi610du predlaga, naj ugotovi njegovo nezakonitost, zahteva pa tudi povrnitev stro1kov postopka. Navaja, da se predmetni upravni spor nana61a na vsebino razpisne dokumentacije, in sicer na merilo delovnih izku1enj delavcev, pri 0derem zahtevek za revizijo zoper samo razpisno dokumentacijo ni bil vlo7een. Meni, da je to7enka sprejela izpodbijano odlo0ditev le zato, ker se ni strinjala z naro0dnikovo izbiro vrste dokazila pri tem merilu. Zavzela je stali610de, da bi naro0dnik mimo razpisne dokumentacije moral izpolnjenost tega pogoja ugotavljati z druga0dnimi vrstami dokazil. To7enik je izpolnjevanje spornega merila dokazal z zahtevano vrsto dokazila, tj. z izpolnjenim in podpisani obrazcem F07, zato je po tem merilu upravi0deno prejel 10 to0dk. To7enka pa je v revizijskem postopku spremenila razpisno dokumentacijo po tem merilu glede vrste dokazil, s 0dem je nedopustno in samovoljno ter v nasprotju s svojo ustaljeno prakso spremenila vsebino naro0dnikove razpisne dokumentacije. Iz preteklih odlo0ditve to7enke, ki jih to7nik citira, namre0d izhaja, da po poteku roka za oddajo ponudb dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naro0dila postane aksiom in vanjo ve0d ni dopustno posegati; da 0de naro0dnik posamezne zahteve v dokumentacijo ne vklju0di, ni utemeljeno dopustnosti ponudbe presojati z vidika nezapisanih zahtev; da mora naro0dnik pri presoji dopustnosti ponudb upo61tevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji, in sicer na na0din, kot so bile zapisane. Sklicuje se tudi na Direktivo 2024/24/EU, sodno prakso SEU, Zakon o javnem naro0danju (v nadaljevanju ZJN-3) ter razno literaturo, ki jo citira, vse pa v povezavi z dolo0danjem relevantnih meril. Izpostavlja tudi, da izbrani ponudnik v svojem zahtevku za revizijo ni napadal na0dina dokazovanja pri spornem merilu, zato je to7enka v tem delu odlo0dala mimo zahtevka za revizijo, kar je v nasprotju z 38.0dlenom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naro0danja (v nadaljevanju ZPVPJN). Meni tudi, da to7enka izpodbijanega sklepa ni obrazlo7ila ter naro0dniku ni dala navodil in napotkov. V dokaz svojih navedb sodi610du predlo7i sklep naro0dnika o priznanju sposobnosti (A3), odlo0ditev o oddaji javnega naro0dila (A4), zahtevek za revizijo (A5) ter odlo0ditev naro0dila o zavrnitvi zahtevka za revizijo (A6).
4.To7enka v odgovoru na to7bo sodi610du predlaga, naj to7bo zavrne in odlo0di, da vsaka stranka sama trpi svoje stro1ke postopka. Zanika, da bi posegla v razpisno dokumentacijo in spremenila na0din dokazovanja glede 61tevila delavcev s potrebnimi izku1njami, prav tako tudi ni zavzela stali610da, da bi prijavitelji morali razpolagati s tak61nim kadrom dokazovati na druga0dn na0din od tistega, ki je bil dolo0den z dokumentacijo. To7enka tudi ni problematizirala vsebine to7nikove ponudbe v smislu njene pomanjkljivosti ali dopustnosti. V izpodbijanem sklepu je le presojala ravnanja naro0dnika (ne pa ponudnikov) pri ocenjevanju ponudb. To7enka tudi ni prekora0dila zahtevka za revizijo, saj je neizbrani ponudnik izrecno trdil, da je to7nik na spornem obrazcu podal neresni0dno izjavo, saj naj ne bi imel toliko zaposlenih delavcev s tolik1nimi izku1njami, glede 0derga da je 7ee pred sprejemom odlo0ditve o oddaji naro0dila pozval naro0dnika k preveritvi. Meni, da ni sprejemljivo, da bi 7ee kakr61nakoli izjava ponudnika morala biti sprejeta kot neizpodbitno dejstvo, saj bi se ravno s tem vzpostavljalo nedopustno formalno dokazno pravilo, ki bi onemogo0dalo prosto presojo dokazov. Vztraja, da naro0dnik ni ravnal skladno z drugim odstavkom 89. 0dela ZJN-3, ki dolo0da, da je pred oddajo naro0dila treba preveriti obstoj in vsebino podatkov oz. navedb iz ponudbe izbranega ponudnika, saj je bil kriterij za dodelitev to0dk po spornem merilu dejstvo, ali subjekt zaposluje dovolj izku1enih delavcev, ne pa le, ali je o tem izpolnil izjavo. Tega pa to7enka v postopku pravnega varstva ni mogla preveriti, tako pa tudi ne potrditi ali ovre0diti vlagateljevega o0dika glede nepravilnosti pri ocenjevanju. Do tega je pri61lo zaradi naro0dnikove kr1itve cit. dolo0dila, zato je to7enka zahtevku ugodila in naro0dnika napotila, da mora v primeru oddaje naro0dila odlo0ditev o dodelitvi to0dk po posameznih merilih biti objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji naro0dila. Navedbe to7nika glede neobrazlo7enosti izpodbijanega sklepa so pav1alne, prav tako pa ni mo7eno razbrati, v 0dem naj bi morebitna odsotnost napotkov naro0dniku vplivala na to7nikov polo7eaj.
5.Naro0dnik je sodi610du sporo0dil, da je po izdaji izpodbijanega sklepa sprejel novo odlo0ditev, s katero je zavrnil obe prejeti ponudbi, saj se je odlo0dil, da bo varovanje vr1il sam z lastnimi kadri. Zoper slednjo odlo0ditev je to7enik vlo7eil zahtevek za revizijo, ki ga je to7enka zavrnila.
6.Naro0dnik meni, da to7enik ne izkazuje pravnega interesa v tem upravnem sporu, saj se vnovi0dni postopek ni zaklju0dil s pravnomo0dno izbiro ponudnika, ampak se je kon0dal brez izbire. Zato to7enik ne izkazuje pravovarstvene potrebe. Tudi sicer pa bi to7enik moral v tem upravnem sporu z ustreznimi dokazili izkazati, da so mu bile to0dke po spornem merilu dodeljene utemeljeno. Jasno bi tako moralo iz tak61nih dokazil izhajati, da je to7enik na dan poteka roka za predlo7itev prijav imel zaposlenih 30 ali ve0d delavcev, ki imajo ve0d kot dve leti izku1enj pri varovanju kriti0dne infrastrukture. Sicer to7enik ne izkazuje pravovarstvene potrebe. Brez dodelitve to0dk pri tem merilu to7enik tudi ne bil najugodnej61i. Zato sodi610du predlaga, naj to7enikovo to7bo zavr7ee.
7.V nadaljnjih pripravljalnih vlogah so stranke vztrajale pri svojih stali610dih. To7enik zlasti, da je to7enka naro0dnikovo zahtevo po predlo7itvi lastne izjave ponudnikov 1tela za neprimerno oz. neustrezno. S tem pa je spremenila na0din dokazovanja oz. od naro0dnika zahtevala, naj dolo0di drugo dokazilo za izpolnjevanje tega merila. S tem je po roku za oddajo ponudb posegla v razpisno dokumentacijo. Vsak ponudnik je sporno izjavo podal pod materialno in kazensko odgovornostjo, kar pomeni, da je zagotovil resni0dnost tam vsebovanih podatkov. Naro0dnik v konkretnem primeru tudi ni izpostavil nobenega dvoma o resni0dnosti teh informacij, zato po sedmem odstavku 84. 0dela ZJN-3 tudi ni bilo dol7enosti preverjanja. Hkrati pa je bilo sporno merilo povsem natan0dno opisano v dokumentaciji, na0deli transparentnosti in enake obravnave pa sta tudi bili spo1tovani. Nasprotno pa to7enka pri svojem stali610du ni bila jasna in konkretna, kak61no dokazilo bi torej bilo ustrezno. To7enka je tako sicer jasno in dolo0dno dolo0dbo iz dokumentacije razlagala na na0din, ki je v 1kodo ponudnikov oz. prijaviteljev. To7enik tudi ni trdil, da mora naro0dnik sprejeti kakr61nokoli dokazilo, navedel je le, da je naro0dnik prost pri tem, kak61na dokazila dolo0di kot primerna in ustrezna za izpolnjevanje posameznega merila. Tudi zahtevek za revizijo je osporaval resni0dnost vsebine izjave, ki jo je podal to7enik, ne pa tudi da izjava kot tak61na ne bi bila primerno dokazilo. To7enka se je torej mimo zahtevka odlo0dila glede primernosti izbranega dokazila. Vpra61anje ustreznosti predpisanega dokazila se namre0d razlikuje od vpra61anja resni0dnosti vsebine izjave. To7enik tudi vztraja, da to7enka v izpodbijanem sklepu naro0dniku ni dala navodil, kak61en dokaz bi torej bil ustrezen. Meni tudi, da naknadna ravnanja naro0dnika ne vplivajo na to7nikov pravni interes, nenazadnje ugotovitev nezakonitosti sklepov to7enke predstavlja tudi eno od predpostavk za od1kodninsko odgovornost dr7ave. Prav tako ne dr7i, da bi to7enik v tem upravnem sporu moral dokazovati 61tevilo in delovne izku1nje svojih zaposlenih. To7enik tudi meni, da je to7enka s svojo pripravljalno vlogo posredno priznala, da je posegla v razpisno dokumentacijo glede primernosti vrste dokazil.
8.To7enka je v svoji pripravljalni vlogi navedla, da vztraja kot doslej in poudarja, da se z besedilom izpodbijanega sklepa ni vrednostno opredelila do zahtev naro0dnika ali podala eksplicitne kritike razpisne dokumentacije, kot to zavajajo0de interpretira to7enik, ampak je le navedla njeno relevantno vsebino. Poudarja, da je v izpodbijanem sklepu le presojala ravnanje naro0dnika, ki ni izkazal upravi0denosti dodelitve to0dk to7eniku kot izbranemu ponudniku in s tem transparentnega ocenjevanja ponudb. Zanika tudi, da bi v izpodbijanem sklepu zapisala, da dejstva, ali ima to7enik ustrezne delavce, ni mo7eno dokazovati z dokazilom, ki ga je v razpisni dokumentaciji dolo0dil naro0dnik.
9.Sodi610de je na naroku vpogledalo v predlo7ene listine: izpolnjeno izjavo to7nika F.07 z dne 16. 5. 2024 (C5), sporo0dilo neizbranega ponudnika z dne 8. 7. 2024 (B2) in zahtevek za revizijo neizbranega ponudnika z dne 31. 7. 20204 (A5), sklep o priznanju sposobnosti (A3), odlo0ditev o oddaji javnega naro0dila (A4 in enako tudi C6), zavrnitev zahtevka za revizijo s strani naro0dnika (A6), izpis iz portala e01revizija (B1), odlo0ditev o zavrnitvi vseh ponudb (C3) in sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo (C4). Vendar pa se je izkazalo, da so bile nekatere listine nepotrebne za odlo0ditev, saj se nana61ajo na procesna dejanja, o katerih v tej zadevi ni spora (gre za naslednje listine: sklep o priznanju sposobnosti - A3, odlo0ditev o oddaji javnega naro0dila - A4 in enako tudi C6, zavrnitev zahtevka za revizijo s strani naro0dnika - A6, izpis iz portala e01revizija - B1) oz. nerelevantne za odlo0ditev, saj na61ajo na procesna dejanja, ki so se odvila po izdaji izpodbijanega sklepa in ki so predmet drugega upravnega spora I U 2171/2024 (gre za odlo0ditev o zavrnitvi vseh ponudb - C3 in sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo - C4). Glede preostalih listin dokazna ocena sledi v nadaljevanju obrazlo7eitve.
10.To7eba ni utemeljena.
1.Uvodoma sodišče zavrača stališče naročnika, da bi bilo tožnikovo tožbo v tem upravnem sporu treba zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, češ da se je izbirni postopek na koncu končal brez izbire, ker se je naročnik odločil storitve varovanja izvajati v lastni režiji. Po prvem in drugem odstavku 39.a člena ZPVPJN je zoper odločitve toženke dovoljen upravni spor, s tožbo pa se lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba). Čeprav to v ZPVPJN ni izrecno zapisano, se v takšnih primerih uporablja zakon, ki ureja upravni spor, razen v delih, ki jih ZPVPJN ureja drugače.
1.V upravnem sporu se po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za vprašanja postopka, ki v tem zakonu niso urejena, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži tudi, če je to določeno s posebnimi predpisi. Pravnega interesa v tem primeru ni treba zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. V obravnavanem primeru je bila tožba vložena na podlagi posebnega predpisa (39.a člena ZPVPJN), zato tožniku še dodatnega pravnega interesa ni treba izkazovati. Te presoje pa tudi ne spreminjajo dogodki, ki jih izpostavlja naročnik, saj je do njih prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa.
2.Izhodišče predmetne zadeve, ki v zadevi ni sporno, je, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo naročilo oddal na podlagi merila "ekonomsko najugodnejša ponudba", pri čemer bo ponudbe ponudnikov ovrednotil v skladu z merili, ki jih je določil, med drugim tudi glede delovnih izkušenj delavcev pri varovanju kritične infrastrukture. Pri tem merilu je bilo v primeru, če ima ponudnik 30 ali več delavcev, ki imajo več kot dve leti delovnih izkušenj pri varovanju kritične infrastrukture, možno dobiti 10 točk, sicer pa nobene. Kot način dokazovanja pri tem merilu je bilo določeno, da mora ponudnik k ponudbi priložiti izpolnjen ter podpisan obrazec "F.07 Merila za izbiro najugodnejše ponudbe - Izjava kandidata oziroma ponudnika". Iz vsebine predvidenega obrazca pa izhaja, da je bila pod tč. 1 predvidena, pod kazensko in materialno odgovornostjo podana, izjava prijavitelja, da ima zaposlene delavce z delovnimi izkušnjami pri varovanju kritične infrastrukture, in sicer pod a) 0 - 29 delavcev, ki imajo dve leti ali več delovnih izkušenj pri varovanju kritične infrastrukture, in pod b) 30 delavcev ali več, ki imajo več kot dve leti delovnih izkušenj pri varovanju kritične infrastrukture, nato pa je bilo treba med tema dvema možnostma izbrati ustrezno in jo obkrožiti. Tožnik je v svoji izjavi (C5) izbral možnost b).
3.Sporno v tej zadevi je najprej, ali je toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa presegla okvir zahtevka za revizijo, ki ga je vložil neizbrani ponudnik. Tožnik namreč v tožbi navaja, da neizbrani ponudnik ni osporaval vrste dokazil, ki so bila z dokumentacijo, kot povzeto zgoraj, predvidena pri predmetnem merilu, zato naj bi bil izpodbijani sklep v nasprotju z 38. členom ZPVPJN, češ da je toženka posegla v naročnikovo odločitev glede vrste dokazil in dokaznih sredstev, čeprav v razpisno dokumentacijo več ne sme posegati.
4.Sodišče temu tožnikovemu naziranju ne more pritrditi, saj iz zahtevka za revizijo (A5), ki ga je predložil tožnik, izhaja, da je neizbrani ponudnik v okviru navedbe, da tožnik ne izpolnjuje predmetnega merila (tč. III.3. zahtevka), opredelil med drugim tudi, da bi moral naročnik izjave tožnika preveriti oz. od njega zahtevati stvarna dokazila (denimo pogodbe o zaposlitvi), zato naj to od tožnika zahteva vsaj toženka v revizijskem postopku (str. 16 zahtevka). Zato sodišče pritrjuje toženki, da ni odločala mimo vsebine zahtevka za revizijo.
5.Glavnina tožbenih navedb pa se nanaša na tožnikovo naziranje, da je toženka z izpodbijanim sklepom posegla v razpisno dokumentacijo, čeprav ta ni bila predmet revizije. Tožnik namreč izhaja iz tega, da je sam predložil izjavo (C5), ki je bila z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predpisana, zato mu je bilo upravičeno po tem merilu dodeljenih 10 točk, toženka pa da je naknadno samovoljno spremenila razpisno dokumentacijo glede po predmetnem merilu zahtevanega dokazila.
6.Po presoji sodišča navedeno tožnikovo stališče ne drži. Kot je izpostavila tudi toženka v odgovoru na tožbo, sama ni posegla v razpisno dokumentacijo niti ni opredelila, da bi ponudniki oz. prijavitelji morali predložiti kakršnakoli drugačna dokazila, temveč se je v izpodbijanem sklepu opredeljevala do ravnanj naročnika pri ocenjevanju ponudb. To po presoji sodišča drži, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da odločitev toženke sloni na tem, da ne more preveriti, ali je bilo po spornem merilu tožniku upravičeno dodeljenih 10 točk, ker o tem ni bilo predloženih nobenih "dejstvenih podlag", kot se izrazi toženka (str. 11 izpodbijanega sklepa), in posledično ni mogoče preveriti, ali je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je podal ekonomsko najugodnejšo ponudbo, saj naročnik ni po drugem odstavku 89. člena ZJN-3 preveril vsebine in obstoja podatkov oz. drugih navedb iz tožnikove ponudbe (prav tam).
7.Skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3 merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira, ampak morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila; v primeru dvoma mora naročnik preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik. Oz., kot izhaja iz uvodne izjave (92) k Direktivi 2014/24/EU, izbrana merila za oddajo javnemu naročniku ne bi smela omogočati neomejene svobode izbire in bi morala zagotoviti možnost učinkovite in poštene konkurence, dopolnjevati pa bi jih morala ureditev, ki bi omogočala učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Povedano drugače, merila morajo biti določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb ter tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik.
8.Ker pa se je naročnik zadovoljil z vsebino izjave, ki mu jo je po spornem merilu predložil tožnik, kljub temu, da ga je neizbrani ponudnik obvestil o svojih stališčih, zakaj tožnik po njegovem mnenju ne razpolaga s kadrovskimi resursi, kot so predvideni s predmetnim merilom (kot izhaja iz sporočila neizbranega ponudnika B2), in ni skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-2 pred oddajo javnega naročila tožniku nadalje preverjal, ali ima tožnik res zaposlenih vsaj 30 delavcev z vsaj dvoletnimi izkušnjami pri varovanju kritične infrastrukture, seveda tudi toženka v revizijskem postopku tega ni mogla preveriti. Zato po presoji sodišča drži, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, da toženka ni mogla preveriti upravičenosti dodelitve točk tožniku po spornem kriteriju in tudi ne, ali je naročnik oddal naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
9.Sklepno se sodišče opredeljuje še glede tožbenega očitka, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, zlasti v delu napotkov, ki jih je toženka dala naročniku. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je toženka svojo odločitev sprejela na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, naročniku pa je na podlagi tretjega odstavka istega člena dala napotek, naj v nadaljevanju postopka ob upoštevanju stališč toženke, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, sprejme eno od zakonsko predvidenih odločitev, pri čemer naj upošteva zlasti, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da mora biti odločitev o dodelitvi točk po posameznih merilih objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila (str. 14 izpodbijanega sklepa).
10.Takšni napotki po presoji sodišča zadostijo tretjemu odstavku 39. člena ZPVPJN, upoštevaje, da ima toženka le kasatorična pooblastila, posledično pa je pri možnosti dajanja konkretnih napotkov omejena; v primeru razveljavitve, se postopek vrne v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb (kot je bilo temu tudi v obravnavanem primeru), ko ima nato naročnik več različnih možnosti postopanja, odločitev o tem, katero bo izbral, pa je v celoti njegova, zato so napotki toženke lahko le splošni in praviloma napotujejo na ustrezno uporabo predpisov in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter upoštevanje ugotovitev toženke glede ugotovljenih kršitev. Temu je toženka v izpodbijanem sklepu po presoji sodišča zadostila.
11.Glede na navedeno argumenti tožnika niso utemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
12.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.
13.Povrnitev stroškov postopka je zahteval tudi naročnik. Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je treba glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS‑1.
14.Iz prvega odstavka 155. člena ZPP izhaja, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Sodišče ugotavlja, da stroški, ki jih priglaša naročnik (tj. za odgovor na tožbo, za zastopanje na naroku, materialne stroške in DDV), niso bili potrebni, saj ta s svojimi navedbami ni prispeval k razjasnitvi zadeve oziroma ni vplival na odločitev sodišča. Sodišče je zato njegov stroškovni zahtevek zavrnilo.