Jedro

Že potrditev zdravnice splošne ambulante, da je bil zakoniti zastopnik toženca bolan dne 12.02.2007, ni izkazovalo da se ta ni sposoben udeležiti obravnave, ki je bila na sodišču razpisana dne 27.02.2007.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 28.7.2004 v 1. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki: glavnico 7.900,82 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 1.800.000,00 SIT za čas od 23.4.2003 do 31.12.2006; zakonske zamudne obresti od 7.511,27 EUR, za čas od 1.1.2007 do plačila; ter v 3. točki izreka za 165,25 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.7.2004 do plačila, vse v roku osmih dni. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi pravdne stroške tožeče stranke v višini 732,96 EUR, ki jih je ta dolžna plačati v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka in predlaga njeno razveljavitev. V pritožbi opozarja, da iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je bil z dnem 12.2.2008 direktorju tožene stranke odprt bolniški stalež in izdano zdravniško potrdilo, s katerim se potrjuje, da je bolan. Iz tega potrdila pa ne izhaja, da se nanaša samo na 12.2.2008. Neizpodbitno dejstvo je, da na dan 27.2.2008 še ni bil zaključen bolniški stalež in je potrdilo, izdano dne 12.2.2008 še vedno dokazovalo, da je direktor bolan in se zaradi bolezni ne more udeležiti glavne obravnave. Navedbe sodišča, da je to pri zdravnici preverilo, če je res bil direktor bolan, pritožnik ni uspel preveriti, saj je zdravnica zaradi bolezni odsotna že več kot mesec dni. Zato tudi ne more priložiti potrdila, s katerimi bi dokazoval svoje trditve.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v izreku sodbe navedene zneske, pravilna, saj je posledica pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja glede vseh odločilnih dejstev, ob tem pa tudi pravilne uporabe materialnega prava. Po prepričanju pritožbenega sodišča, pa sodišče prve stopnje pri svojem odločanju tudi ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti takih, ki bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.

V skladu s prvim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Sam predlog stranke za preložitev naroka še ni dovolj, potrebno je izkazati okoliščine, ki ga opravičujejo. Preložitev naroka je namreč izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ne sme priti v poštev. Opravičiti izostanek, ne pomeni le predložiti zdravniško potrdilo. Sodnik se mora namreč prepričati na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Zdravniško potrdilo, kakršno je predložil zakoniti zastopnik tožene stranke nedvomno ni takšno, da bi lahko sodnik sklepal, da gre za opravičljiv razlog izostanka. Že potrditev zdravnice splošne ambulante, da je bil zakoniti zastopnik toženca bolan dne 12.02.2007 ni izkazovalo da se ta ni sposoben udeležiti obravnave, ki je bila na sodišču razpisana dne 27.02.2007. Ko pa k temu dodamo še ugotovitev sodišča prve stopnje, da na sam dan obravnave zakoniti zastopnik niti ni bil več na bolovanju, o opravičljivih razlogih za njegov izostanek nedvomno ni mogoče sklepati. Ob takem stanju je bila presoja sodnika o neupravičenem izostanku in o tem, da naroka ni potrebno preložiti, utemeljena. Ker je torej imelo sodišče prve stopnje vse zakonske pogoje, da je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče njeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).