Neposredno trženje lastnikom nepremičnin po navadni pošti

Datum

30.06.2025

Številka

07121-1/2025/823

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede neposrednega trženja lastnikom nepremičnin.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati zakonitosti obdelav osebnih podatkov, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, niti njihove skladnosti s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov.

Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele, ...), niso varovani osebni podatki. 

Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo osebnih podatkov je stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec (v konkretnem primeru podjetje, ki vam je poslalo pošto).

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako ne more presojati zakonitosti obdelav osebnih podatkov, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, niti njihove skladnosti s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele, ...), niso varovani osebni podatki.  Če posameznik na podlagi določenega podatka (npr. parcelne številke) z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznika, ki je lastniki parcele, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-2 oziroma s Splošno uredbo.

Tudi Upravno sodišče RS je s sodbo (I U 1719/2012, z dne 19. 6. 2013) potrdilo opisanemu stališču in poudarilo, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki. V sodbi je sodišče pojasnilo, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem treba upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino, kjer so vsi vpisi v zemljiško knjigo javni. Nadalje je sodišče tudi pojasnilo, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Poseben zakon (Zakon o zemljiški knjigi) torej določa, da je podatek o lastniku nepremičnine javen, poleg tega pa še druge stvarne pravice na nepremičninah.

IP splošno pojasnjuje, da Splošna uredba v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. 

V primeru neposrednega trženja kot pravni podlagi po Splošni uredbi najpogosteje lahko prideta v poštev privolitev posameznikov po točki (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ali zakoniti interesi po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (če so za to seveda izpolnjeni pogoji).

Ker se v vašem primeru upravljavec sklicuje na pravno podlago zakonitih interesov, IP pojasnjuje, da se lahko na zakonite interese upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Vsekakor mora upravljavec pri določanju obsega obdelave osebnih podatkov (npr. nabora osebnih podatkov, ki jih bo uporabil v ta namen) upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Dodatno IP pojasnjuje, da mora biti zakoniti interes dejanski in prisoten v času obdelave (torej ne hipotetičen) ter jasno in natančno opredeljen. Obdelava mora biti nujna za doseganje zakonitega interesa, za katerega si prizadeva upravljavec. Ob tehtanju interesov mora upravljavec opraviti oceno tveganja vdora v pravice posameznikov (oceniti mora verjetnost nastanka in resnost posledic oz. intenzivnost posega v pravice in svoboščine npr. glede na: vrste osebnih podatkov, obseg obdelave, število posameznikov, okoliščine obdelave, dejanska pričakovanja posameznikov, obstoj alternativnih ukrepov za dosego namena ter tudi razumna pričakovanja posameznikov). Upoštevati je treba tudi načelo transparentnosti (ali so bile posameznikom podane ustrezne informacije, da je lahko razumno pričakoval posledice obdelave).

V uvodni izjavi št. 47 k Splošni uredbi je navedeno, da zakoniti interes npr. primer obstaja, kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, npr. kadar je tak posameznik stranka upravljavca ali dela zanj. V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave. Navedeno je tudi, da se lahko obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

IP vas napotuje tudi na neobvezujoče mnenje (št. 07121-1/2023/338, z dne 9. 3. 2023), kjer je podal svoje stališče glede vprašanja, ali se lahko v namen neposrednega trženja po navadni pošti uporabijo javno dostopni podatki.

IP pojasnjuje tudi, da drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico do ugovora, določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. V tretjem odstavku isti člen določa, da kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene. Četrti odstavek istega člena nadalje določa, da se posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na pravico do ugovora izrecno opozori najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in se mu to pravico predstavi jasno in ločeno od vseh drugih informacij.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in povzema, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba torej najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec (v konkretnem primeru podjetje, ki vam je poslalo pošto).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka