Jedro

Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP mora organ pri presoji dodelitve BPP kot pogoje upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Slednje po presoji sodišča pomeni, da presoja okoliščin, ki se nanašajo na utemeljenost prosilčevih pričakovanj, spada med presojo izpolnjenosti materialnih pogojev za dodelitev BPP in ne za nujne sestavine prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1832/2017 z dne 21. 12. 2017 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla prošnjo tožnika, ki jo je po dopolnitvi smiselno štela kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju X K 8405/2016 z dne 12. 5. 2017 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Celju I Kp 8405/2016 z dne 20. 10. 2017. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 13. člen in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ju citira. Navaja, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobenih razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, zato ga je s pozivom z dne 6. 12. 2017 pozvala na dopolnitev prošnje za BPP, in sicer, da navede konkretne razloge, zaradi katerih želi vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ter da navede s katerimi dokazi so podprta dejstva, na katera opira svojo zahtevo. Navaja, da ga je opozorila, da bo prošnjo za dodelitev BPP v skladu s 67. členom ZBPP zavrgla, če je ne bo ustrezno dopolnil. Tožnik je v dopolnitvi prošnje za BPP z dne 11. 12. 2017 podal le pavšalne in nekonkretizirane navedbe, zaradi česar ni mogla presojati utemeljenosti objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Tožena stranka se sklicuje na določilo drugega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki med drugim določa, da zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka je zaključila, da tožnik ni zadostil minimalnim kriterijem za odločanje o obstoju objektivnega kriterija za dodelitev BPP, zaradi česar je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnika kot nedovoljeno zavrgla na podlagi določila drugega odstavka 67. člena ZBPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da mu sodišče skuša preprečiti, da bi uveljavil pravico do pritožbe in obrambe, ki mu pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Sklicuje se tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice in navaja, da sta bila skupaj z ženo nezakonito obtožena in obsojena. Namerava izkoristiti vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji in nato na Evropskem sodišču za človekove pravice, ob navedenem pa zatrjuje tudi kršenje človekovih pravic. V dopolnitvi tožbe z dne 26. 1. 2018 se sklicuje na 19. člen, 22. člen in 29. člen Ustave RS in na EKČP. Ponovno omenja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in navaja, da je bil obsojen zaradi konstrukta sodišča, tožilstva in policije, ter da z ženo iz Bolgarije nista prinesla ponarejenega denarja. Pogojni odpust mu je bil nezakonito preklican. Sklicuje se na zastaranje in navaja, da bo o kršitvah odločalo Vrhovno sodišče RS. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora organ v primeru, da je vloga nepopolna ali nerazumljiva, zahtevati, naj se pomanjkljivosti odpravijo in določiti rok, v katerem mora stranka to storiti. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, pa organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). Iz prvega odstavka 66. člena ZUP izhaja, da se prej navedena določba prvega odstavka 67. člena ZUP nanaša na nepopolne ali nerazumljive vloge, ki jih zaradi tega ni mogoče obravnavati. ZBPP predpisuje obvezne sestavine prošnje za BPP v drugem odstavku 32. člena, med katere uvršča v 4. alineji drugega odstavka 32. člena ZBPP tudi podatke o zadevi. Po presoji sodišča na podlagi navedenega ZBPP ne daje podlage za stališče toženke, da bi lahko organ za BPP na podlagi te opredelitve štel za obvezne sestavine prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati, prav vse podatke o zadevi, vključno z razlogi in dokazi, na katere prosilec opira zahtevek, ki ga želi uveljavljati s pomočjo dodeljene BPP.

6. Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP mora organ pri presoji dodelitve BPP kot pogoje upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Slednje po presoji sodišča pomeni, da presoja okoliščin, ki se nanašajo na utemeljenost prosilčevih pričakovanj, spada med presojo izpolnjenosti materialnih pogojev za dodelitev BPP in ne za nujne sestavine prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka v predmetni zadevi imela na voljo vse osnovne podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP skladno s 4. alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP, kar pomeni, da bi zadevo lahko obravnavala in tožnikove vloge ne bi smela zavreči po drugem odstavku 67. členu ZUP, temveč s postopkom nadaljevati ter po vsebini presojati izpolnjevanje objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Ob navedenem sodišče še dodaja, da je bil tožnik v obravnavani zadevi s pozivom z dne 6. 12. 2017 med drugim pozvan k navedbi razlogov, zaradi katerih želi vložiti zahtevo za obnovo postopka, vendar pa ni bil opozorjen na zavrženje prošnje za BPP po 67. členu ZUP.

8. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani akt nepravilen in nezakonit, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek toženi stranki. Ker je sodišče izpodbijani akt odpravilo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.