Jedro

Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).

Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da so njegovi prejemki v letu 1998 znašali 3.133.968,00 SIT, prejemki njegove žene pa 2.431.887,00 SIT, zato je menilo, da s plačilom sodne takse sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oz. njegova družina ne bodo občutno zmanjšala.

Iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava se zoper takšen sklep pritožuje tožnik in predlaga njegovo spremembo z ugoditvijo predlogu (tj. z opustitvijo plačila sodnih taks), podrejeno pa ali z odobritvijo obročnega odplačila ali z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Dejansko stanje je le-to napačno oz. nepopolno ugotovilo, saj ni upoštevalo, da sta po odbitku prispevkov v letu 1998 zaslužila tožnik le 2.460.108,00 SIT, njegova žena pa 1.515.407,00 SIT. Prav tako ni upoštevalo, da tožnik odplačuje kredit pri Bank Austria, ki je v februarju 1999 znašal 39.842,00 SIT, od preostanka plače 131.681,50 SIT pa odplačuje še kredit pri LB (za 1.200.000,00 SIT ga je najel 5.8.1998) in kredit tožnika, ki je predmet tega postopka, s kreditom pa je obremenjena tudi plača njegove žene. Izjemno visoke kredite, ki sta jih najela za rešitev stanovanjskega problema, bi moralo sodišče upoštevati, kot tudi, da bi ob njihovem plačilu še dodatna obremenitev v obliki plačila sodnih taks ogrozila njegovo življenje, saj se tričlanska družina že zdaj le s težavo preživlja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da postavka "dohodek oz. prejemek" v dohodninski odločbi ne predstavlja zneska, ki davčnemu zavezancu ostane; sredstva, s katerimi razpolaga, so razvidna iz postavke "višina osnove" in ta (in ne prvonavedena) so pomembna pri ugotavljanju dohodkov, s katerimi stranka razpolaga.

Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje (2. odstavek 168. člena ZPP). Dohodek stranke v smislu navedenega predpisa predstavlja netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.). Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno. Relevanten je torej podatek, da sta prejela v letu 1998 tožnik 2.460.108,00 SIT, njegova žena pa 1.915.407,00 SIT in podatki o višini njunih plač zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe, brez odbitka kreditov. Ta dokazila se nahajajo v spisu, vendar jih sodišče ni ocenilo, kot tudi ni primerjalo vseh pravno relevantnih prihodkov z višino taks, ki bi jih tožnik moral plačati.

Dejansko stanje je zato nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek čl. 340. ZPP), kar dopušča možnost, da je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno (341. čl. ZPP), kar je narekovalo v izreku navedeno odločitev.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dejanske ugotovitve o premoženjskem stanju tožnika ter njegovih družinskih članov dopolniti v predhodno nakazani smeri, nato pa o zadevi ponovno odločiti.