Jedro

Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče storilca ni izrecno opozorilo na posledice, v kolikor v roku 15 dni sodišču ne bi posredoval dokazila o vključitvi v ustrezen program. Nenazadnje že sam zagovornik v nadaljevanju poudarja, da tako opozorilo izhaja iz pravnega pouka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je povsem pravilno in ustrezno, saj v nasprotju s pritožbenimi navedbami ZP-1 ne določa izrecno, da bi tak pravni pouk oz. opozorilo o posledicah moralo izhajati iz samega izreka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s prijavo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zamudil zaradi nejasnosti sklepa z dne 18. 9. 2017. V sklepu z dne 18. 9. 2017 je namreč bilo večkrat jasno poudarjeno, da se mora storilec prijaviti v dva različna programa in predložiti sodišču dokazilo o vključitvi za vsakega od programov. Če storilec sicer jasnega sklepa ni pravilno razumel, je to mogoče pripisati le storilčevemu površnemu branju ali razumevanju sklepa, ki pa ne more biti razlog za neizpolnitev obveznosti, ki bi bil objektivne narave tj. razlog, ki je izven sfere storilčevega delovanja.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le neizpolnjevanje tistih obveznosti, ki jih sodišče določi na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Tako stališče je resda zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu EPVDp 21/2016, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo IV Ips 3/2017 z dne 18. 5. 2017 pojasnilo, da je tako stališče zmotno

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ker sodišču v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil dokazila o vključitvi v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, temveč samo dokazilo o vključitvi v rehabilitacijski program edukacijskih delavnic) in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom EPVD 636/2017 z dne 18. 9. 2017 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V II. točki izreka sklepa o odložitvi je storilcu naložilo, da se mora v roku 6 mesecev od prejema sklepa udeležiti edukacijskih delavnic v obsegu 6 ur ter dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, v IV. točki izreka pa je navedlo, da mora v 15 dneh od prejema pravnomočnega sklepa predložiti sodišču original dokazilo o vključitvi v oba določena programa z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. V 7. točki obrazložitve sklepa o odložitvi je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj je storilcu določilo obveznost udeležbe v dveh programih, v 8. točki obrazložitve pa tudi kje in kako se lahko prijavi v posamezni program, nakar je v 9. točki obrazložitve istega sklepa (z odebeljeno pisavo) ponovno navedlo, da mora dokazili o vključitvi v oba določena programa sodišču predložiti v 15 dneh od vročitve sklepa o odložitvi. V pravnem pouku sklepa o odložitvi pa je sodišče prve stopnje navedlo, da bo v primeru, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih je določilo sodišče, ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Upoštevajoč navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče storilca ni izrecno opozorilo na posledice, v kolikor v roku 15 dni sodišču ne bi posredoval dokazila o vključitvi v ustrezen program. Nenazadnje že sam zagovornik v nadaljevanju poudarja, da tako opozorilo izhaja iz pravnega pouka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je povsem pravilno in ustrezno, saj v nasprotju s pritožbenimi navedbami ZP-1 ne določa izrecno, da bi tak pravni pouk oz. opozorilo o posledicah moralo izhajati iz samega izreka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Prav tako glede na zgoraj povzeto vsebino sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s prijavo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zamudil zaradi nejasnosti sklepa z dne 18. 9. 2017. V sklepu z dne 18. 9. 2017 je namreč bilo večkrat jasno poudarjeno, da se mora storilec prijaviti v dva različna programa in predložiti sodišču dokazilo o vključitvi za vsakega od programov. Če storilec sicer jasnega sklepa ni pravilno razumel, je to mogoče pripisati le storilčevemu površnemu branju ali razumevanju sklepa, ki pa ne more biti razlog za neizpolnitev obveznosti, ki bi bil objektivne narave tj. razlog, ki je izven sfere storilčevega delovanja.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le neizpolnjevanje tistih obveznosti, ki jih sodišče določi na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Tako stališče je resda zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu EPVDp 21/2016, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo IV Ips 3/2017 z dne 18. 5. 2017 pojasnilo, da je tako stališče zmotno, ker je pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je poleg prvega odstavka 202. d člena ZP-1 potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut, in sicer osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca ter da po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava so tako neutemeljeni.

8. Tudi pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 78/2014 ne more biti uspešno, ker v predmetni zadevi ne gre za primerljivo situacijo. V zadevi, ki jo je Višje sodišče v Celju obravnavalo pod opr. št. EPVD 78/2014, namreč storilec resda ni pravočasno predložil dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, vendar je pred izdajo sklepa o preklicu že opravil obveznost, ki mu je bila naložena v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V obravnavani zadevi pa ni niti zatrjevano, niti izkazano, da bi storilec že opravil kateregakoli od programov, ki sta mu bila naložena, zato v predmetni zadevi ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi načela sorazmernosti.

9. Iz zgoraj povzete določbe drugega odstavka 202. e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek oz. da ni izpolnil vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima možnosti odločanja o tem, ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to dolžno storiti ne glede na okoliščine in posledice, ki jih bo za storilca imela za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako so za odločitev o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilčev zagovornik pojasnjuje, da storilec veljavno vozniško dovoljenje nujno potrebuje, ker poklicno opravlja kmečka dela na očetovi kmetiji (je zdravstveno in poklicno zavarovan kot kmet), pri tem pa je edini na kmetiji, ki ima dovoljenje za vožnjo traktorja, da mora skupaj z ženo preživljati dve mladoletni hčeri, od katerih mora eno vsled njenih zdravstvenih težav pogosto voziti na preglede v Ljubljano, saj žena vozi le na krajših relacijah in se ne čuti sposobno za daljše vožnje. Čeprav pritožbeno sodišče storilcu verjame, da ga lahko zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja doletijo neugodne posledice, drugačne odločitve glede izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na zgoraj povzeto zakonsko podlago ne more sprejeti.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.