Jedro

Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala.

V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje po prekinitvi postopka pozvati upnikovega pravnega naslednika edinega družbenika D.E. B.V., da prevzame postopek. Pravilno je izhajati iz določila drugega odstavka 419. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek nadaljuje z edinim družbenikom upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da pri prenehanju gospodarske družbe lahko pride do pravnega nasledstva družbenikov. Tak primer je tudi prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo z redno likvidacijo, kot je zatrjevana v obravnavani zadevi. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji družbe je temeljna pravica družbenika (418. člen v zvezi s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje si družbeniki lahko razdelijo tudi pozneje. V opisanem smislu so nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe.1 Z izbrisom družbe iz sodnega registra družba preneha le kot pravna oseba, ne pa tudi premoženje (terjatev izbrisane družbe). Morebitna razmerja med nekdanjimi družbeniki gospodarske družbe se lahko obravnavajo kot razmerja med člani družbe civilnega prava, ki ni pravna oseba. Način likvidacije medsebojnih razmerij med družbeniki po prenehanju družbe (delitev kasneje najdenega premoženja) pa je bistveno isti kot pri postopku redne likvidacije po ZGD-1 (prvi odstavek 1002. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

5. V pritožbi se zatrjuje, da je imel upnik, ki je prenehal, le enega družbenika. Edini družbenik je po pojasnjenem edini pravni naslednik terjatve kot premoženjske pravice, ki jo je imel upnik pred prenehanjem. Delitev premoženja izbrisane družbe v tem primeru ni potrebna.

6. Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala.

7. V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku pozvati družbenika, da prevzame postopek. Iz javno objavljenih podatkov poslovnega registra izhaja, da je bil edini družbenik izbrisanega upnika pravna oseba D.E. B.V., M. 2, 3542 U., N. 10. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Glej sklep III Ips 168/2007.