Jedro

Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup znamk, z namenom oblikovanja prodajne cene za prodajo z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb, in sicer gre za znamke, ki so vpisane v register Urada RS za intelektualno lastnino pod št. 6280249, 8280733, 8380527 in 91800467, nadalje za znamke, ki so vpisane pri pristojnem Uradu na Hrvaškem pod št. Ž 933195, Ž 933196, Ž 941943 in 933224, za znamke, ki so vpisane pri pristojnem Uradu v Srbiji in Črni gori pod št. 32139, 32621, 37901 in 15741, za znamke vpisane pri pristojnem Uradu v Bosni in Hercegovini pod št. BAZ R96949, BAZ R96951, BAZ 96734 in 96950 in za znamki vpisani pri pristojnem Uradu v Makedoniji pod. št. 02668 in 01721. 2. Zoper sklep se pritožujejo udeleženci postopka I. m. d.d., K., I. d.d., K., I. d.d., L. in H. P. d.o.o., K.. Pritožnik I. d.d., L. uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Drugi trije pritožniki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbam ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je sodišče prve stopnje odločilo, da izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup navedenih blagovnih znamk. V obrazložitvi odločitve je navedlo, da pridobitev ustrezne cenitve pooblaščenega ocenjevalca za to vrsto premoženja ni bila mogoča, saj ni na razpolago vseh podatkov, ki so cenilcu potrebni za pravilno oceno vrednosti.

5. Ocena vrednosti naknadno najdenega premoženja, ki je predmet tega postopka je, po presoji pritožbenega sodišča lahko potrebna iz več razlogov, med drugim tudi zato, da se ugotovi vrednost likvidacijske mase zaradi odmere nagrade likvidacijski upraviteljici. Zgolj zaradi odločitve o nezavezujočem zbiranju ponudb torej ni mogoče šteti, da se je s tem začel postopek prodaje navedenih znamk. Po presoji pritožbenega sodišča že zato pritožbe zoper izpodbijani sklep niso utemeljene. Iz njihove vsebine je namreč razvidno, da napadajo odločitev o prodaji znamk, kar pa ni predmet izpodbijanega sklepa.

6. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v izrek sklepa povzelo namen izdaje izpodbijanega sklepa (nezavezujoče zbiranje ponudb z namenom oblikovanja prodajne cene) pa pritožbeno sodišče dodaja, da gre za del obrazložitve odločitve, in sicer v smislu 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Ker pa sodišče v nadaljevanju postopka ne bo vezano na sam sklep, še toliko manj pa na razloge njegove izdaje (4. odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), zaradi tega izpodbijani sklep ni nepravilen oziroma nezakonit. 7. Pritožbeno sodišče v zvezi z obširnimi pritožbenimi navedbami glede prodaje naknadno najdenega premoženja še dodaja. Materialnopravno izhodišče, kot ga je začrtalo Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. III Ips 47/94 je, da je pravica uporabljati blagovne znamke, ki so predmet naknadno najdenega premoženja, stvar dogovora vseh dotedanjih udeležencev ali sodne odločbe. Ker to vprašanje ni urejeno v ZPPSL, bi ga po presoji pritožbenega sodišča morda kazalo reševati ob smiselni uporabi določb stvarnega prava, ki veljajo za delitev skupnosti dedičev kot oblike skupne lastnine (4. odstavek 72. člena v zvezi s 70. členom SPZ). Po teh določbah je primarna oblika delitve skupnega premoženja naturalna (fizična) delitev in šele, če to ni mogoče, civilna delitev. Način izvedbe fizične delitve se rešuje s sporazumom vseh upravičencev, v kolikor pa do njega ne pride, sodišče pri delitvi upošteva upravičen interes udeležencev delitve za pridobitev določenega dela stvari v naravi.

8. Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike (smiselno 4. odstavek 97. člena ZIL-1). Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke (Uradni list RS, št. 102/2001).

9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZPPSL).