Jedro

Dolžnik v izvršilnem postopku ni upravičen uveljavljati kršitev, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Vprašanje (pravilne) vročitve izvršilnega naslova, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje, ki se nanaša na utemeljenost izdaje potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma na pravilnost izdanega potrdila o izvršljivosti.

Dolžnik bi lahko razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlagal v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan.

Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve, sodišče pa dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Zakon tudi ne določa najnižjega zneska terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, ki v naravi predstavlja dolžnikov dom. V ZIZ glede nepremičnin, ki so dolžnikov dom, tudi ni določeno, da bi te morebiti bile izvzete iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.1 V fazi dovolitve izvršbe zato ni pomembno, ali so predmet izvršbe nepremičnine, ki so dolžnikov dom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v točki II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep I 381/2020 z dne 14. 10. 2020 v III. točki izreka glede stroškov postopka razveljavilo za znesek 37,34 EUR ter predlog upnika za povrnitev stroškov v tej višini zavrnilo (točka I izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor (točka III izreka).

2. Zoper tako odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje in navaja, da sodba I K 38219/2015 z dne 9. 5. 2019 zaradi manipulacij s strani sodnice ni bila nikoli vročena oškodovancu. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve in navaja, da kot oškodovanec s strani sodišča ni bil napoten na zastopnika, sam pa ni pričakoval pristranega sojenja. Trdi, da sodišče v 11. točki obrazložitve neutemeljeno piše o dveh izvršbah na dolžnikovi nepremičnini, saj nobena izvršba ni pravnomočna. Navedba sodišča v 12. točki obrazložitve, da vrednost nepremičnine ni splošno znana, je laž, saj je javno dostopna na portalu vrednotenja nepremičnin.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker dolžnik v ugovornem postopku ni uspel le v delu, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo pod točko II izreka izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče štelo, da sklep o ugovoru izpodbija le v tem delu (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pravilnost sklepa v tem delu pa je preizkusilo tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členomZIZ), kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je bila s sklepom o izvršbi I 381/2020 z dne 14. 10. 2020 zoper dolžnika dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju I K 38219/2015 z dne 9. 5. 2019, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da mora upniku povrniti 130,45 EUR stroškov kazenskega postopka, po poteku 15 dnevnega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot sredstvo izvršbe je bila dovoljena izvršba na dolžnikovi nepremičnini parcela 1 in parcela 21 ter izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. 7. Dolžnik v izvršilnem postopku ni upravičen uveljavljati kršitev, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato so neupoštevne njegove pritožbene navedbe o tem, da mu sklep I K 38219/2015 ni bil vročen, in o tem, da naj bi bilo sojenje v zadevi I K 38219/2015 pristransko. Sodišče prve stopnje je v 4. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da je v izvršilnem postopku vezano na pravnomočno ugotovljeno terjatev v izvršilnem naslovu, pri čemer meje pravnomočnosti sklepa, ki je izvršilni naslov, vežejo tako sodišče kot stranke in prepovedujejo ponovno odločanje o upnikovem zahtevku zoper dolžnika, prav tako pa tudi, da je izvršilno sodišče pristojno le še za prisilno izvršitev upnikove terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova, in vanj ne more posegati ter ga spreminjati.

8. Vprašanje (pravilne) vročitve izvršilnega naslova, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje, ki se nanaša na utemeljenost izdaje potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma na pravilnost izdanega potrdila o izvršljivosti. Prvi odstavek 42. člena ZIZ določa, da potrdilo o izvršljivosti izda sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji. Glede na to, da je izvršilni naslov opremljen s potrdilom o izvršljivosti (priloga A1), je sodišče prve stopnje temu potrdilu moralo slediti in dovoliti izvršbo, saj utemeljenosti njegove izdaje oziroma njegove veljavnosti ne sme presojati. Dolžnik bi lahko razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlagal v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan. V skladu z drugim odstavkom 42. člena ZIZ namreč neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal, skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ pa lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila s sodno odločbo (izvršilnim naslovom). Da bi dolžnik takšen predlog vložil in da bi bilo potrdilo o izvršljivosti sklepa I K 38219/2015 z dne 9. 5. 2019 morebiti razveljavljeno, dolžnik ni niti zatrjeval niti izkazal, zaradi česar je izvršilno sodišče na izdano potrdilo o izvršljivosti vezano.

9. Za presojo utemeljenosti dovolitve izvršbe na dolžnikove nepremičnine in pravilnosti odločitve o zavrnitvi ugovora pa so nerelevantne tudi dolžnikove navedbe o tem, da se je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve neutemeljeno sklicevalo na dve izvršbi, ki naj bi tekli na njegovo nepremičnino, saj nobena še ni pravnomočna, in o tem, da ne drži navedba v 12. točki obrazložitve, da vrednost nepremičnin ni splošno znano dejstvo.

10. Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve, sodišče pa dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Zakon tudi ne določa najnižjega zneska terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, ki v naravi predstavlja dolžnikov dom. V ZIZ glede nepremičnin, ki so dolžnikov dom, tudi ni določeno, da bi te morebiti bile izvzete iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.2 V fazi dovolitve izvršbe zato ni pomembno, ali so predmet izvršbe nepremičnine, ki so dolžnikov dom. Prav tako ni pomembno, kakšna je vrednost nepremičnin, glede katerih je dovoljena izvršba, kakšna je višina terjatve, za izterjavo katere se vodi izvršba, in tudi ne, ali je višina terjatve (ne)sorazmerna z vrednostjo nepremičnin. Nepomembno je tudi, ali so nepremičnine, ki so predmet izvršbe, že obremenjene z drugimi hipotekami in ali so sklepi o izvršbi za izterjavo terjatev, zavarovanih s temi hipotekami, že pravnomočni. Dejstvo, da je izvršba dovoljena na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, četudi gre za izterjavo terjatve, ki je nesorazmerna vrednosti nepremičnine, tako ne predstavlja ugovornega razloga iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ3, na podlagi katerega bi dolžnik lahko dosegel razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi.

11. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom pa je varovan na drug način, in sicer v okviru določb 169. člena ZIZ (ki predvidevajo obvestitev pristojnega centra za socialno delo in skladno s katerimi lahko dolžnik, ki mora verjetno izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine, tudi po izteku 8 dnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali dovoli izvršbo na drugi nepremičnini4, sodišče pa lahko v takem primeru, če iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali iz listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, drugo sredstvo ali predmet izvršbe dovoli tudi po uradni dolžnosti5) in v okviru določb 71. ter 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Že na podlagi splošne določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ pa ima dolžnik možnost predlagati tudi omejitev izvršbe na zgolj nekatera že dovoljena sredstva ali predmete izvršbe, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve. Vprašanja v zvezi z vrednostjo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, in v zvezi s sorazmerjem med višino terjatve in vrednostjo te nepremičnine, ter vprašanja, ali bi bilo upnikovo terjatev mogoče poplačati v okviru izvršbe z drugimi sredstvi izvršbe oziroma s prodajo druge nepremičnine, so tako lahko relevantna pri odločanju na podlagi določb sedmega odstavka 169. člena ZIZ.

12. Glede na to, da je dolžnik tekom postopka tudi sam izpostavil nizko višino terjatve, ki je predmet izterjave, in možnost njenega prostovoljnega poplačila, pa pritožbeno sodišče k obrazloženemu še dodaja, da se bo dolžnik opravi izvršbe s prisilnim unovčenjem svojega premoženja in še dodatnemu povišanju terjatve zaradi teka obresti in nastanka nadaljnjih izvršilnih stroškov lahko izognil s čim prejšnjim prostovoljnim plačilom terjatve, pri čemer mora pri morebitnem plačilu jasno navesti, na katero upnikovo terjatev se plačilo nanaša. 13. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter drugi odstavek 55. člena ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta bili po izdaji sklepa o izvršbi namesto teh nepremičnin v zemljiški knjigi vpisani parcela 3 in 4. 2 Iz izvršbe so izvzete nepremičnine, ki spadajo v eno izmed kategorij iz drugega odstavka 32. člena ZIZ, in nepremičnine, opredeljene v 177. členu ZIZ. 3 Da je izvršba dovoljena na stvari, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. 4 Takšen predlog je dolžnik v postopku že vložil, a ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 9. 2021 zavrnilo. 5 Če sodišče ugodi predlogu za drugo sredstvo oz. predmet izvršbe ali če izvršbo na drugo sredstvo oz. predmet izvršbe dovoli po uradni dolžnosti, zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino ostane v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana (deveti odstavek 169. člena ZIZ).