Jedro

Sodišče vzrokov za razvezo ne upošteva po uradni dolžnosti. Stranka, ki jih hoče uveljavljati, mora za to ponuditi ustrezne trditve in dokaze.

Ni pravno odločilna okoliščina, da sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, ko je bila toženka stara 44 let in so že tedaj obstajali razlogi, zaradi katerih sedaj zahteva preživnino. Prejšnje premoženjsko stanje je lahko upoštevno le tedaj, ko zakonska zveza traja le krajši čas in se premoženjske razmere v zakonski zvezi bistveno ne spremenijo. Za tak primer v tem sporu ne gre. Zakonska zveza je vendarle trajala več kot 15 let.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v razvezni pravdi med pravdnima strankama odločilo tudi o preživnini za toženko. V ponovljenem postopku je tožniku naložilo, da mora toženki plačevati preživnino, in sicer za čas od 6.5.1993 do 31.8.1994 še nadaljnjih 10.000,00 SIT (poleg že pravnomočno prisojenih 20.000,00 SIT) na mesec, od 1.9.1994 dalje pa po 35.000,00 SIT na mesec. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložili revizijo tožeča in tožena stranka. Drugostopno sodbo izpodbijata v delu, v katerem s svojima pritožbama nista uspeli.

Tožeča stranka uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena na drugi stopnji. Tožnik v reviziji trdi, da sodišče druge stopnje ni pravilno preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje glede možnosti tožnika za plačevanje preživnine. Sodišče prve stopnje namreč ni pravilno ocenilo tožnikovih izdatkov v zvezi z njegovo boleznijo. Sodišči pa sta tudi zmotno uporabili materialno pravo, ko nista upoštevali vzrokov, zaradi katerih je zakonska zveza postala nevzdržna. Vzroke bi bilo treba upoštevati tudi pri višini in ne le pri temelju preživninske obveznosti. Sicer pa ima toženka dva odrasla potomca, ki sta jo po 124. členu ZZZDR dolžna preživljati. Pravdni stranki sta namreč sklenili zakonsko zvezo, ko je bila toženka stara 44 let. Do takrat pa je nastala večina razlogov, zaradi katerih sedaj potrebuje preživnino. Tožnik zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi v celoti razveljavi.

Tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče presodilo, da ima toženka pravico le do pokritja primernih življenjskih potreb, je sprejelo zmotno izhodišče prvostopnega sodišča, da je toženka upravičena le do eksistenčnega minimuma. S takšno odločitvijo sta sodišči kršili 81. člen ZZZDR. Razvezani zakonec mora vsaj deloma zadržati življenjski standard, kakršnega je imel pred razvezo. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov revizijskega postopka.

Reviziji sta bili vročeni Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njiju ni izjavilo, in nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Reviziji nista utemeljeni.

K reviziji tožeče stranke: Sodišče druge stopnje ni storilo očitane kršitve določb pravdnega postopka. S tem, ko je po preizkusu prvostopne sodbe ugotovilo, da je dejansko stanje prepričljivo ugotovljeno, ni storilo nobene kršitve ZPP. Nestrinjanje tožnika z nekaterimi dejanskimi ugotovitvami (mednje sodi tudi ugotovitev o tožnikovih izdatkih zaradi bolezni) pa pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar na revizijski stopnji ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Sodišči prve in druge stopnje tudi nista zmotno uporabili materialnega prava. Tožnik neutemeljeno vztraja pri zahtevi, da bi sodišče po 81. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.) moralo upoštevati vzroke za razvezo zakonske zveze. Sodišče teh vzrokov ne upošteva po uradni dolžnosti. Stranka, ki jih hoče uveljavljati, mora za to ponuditi ustrezne trditve in dokaze. Tožnik pa je šele v pritožbi prvič postavil trditev (pavšalno in brez dokazov), da bi sodišče pri prisoji višje preživnine moralo upoštevati toženkino nerazumevanje njegove bolezni.

Sodišče druge stopnje nadalje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je preživninska obveznost toženkinih otrok po 124. členu ZZZDR glede na tožnikovo preživninsko obveznost po 81. členu ZZZDR, subsidiarna. Pri tem ni pomembno, da gre za odrasla otroka iz prvega zakona.

Končno za odločitev o tožnikovi preživninski obveznosti tudi ni pravno odločilna okoliščina, da sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, ko je bila toženka stara 44 let in so že tedaj obstajali razlogi, zaradi katerih sedaj zahteva preživnino. Prejšnje premoženjsko stanje je lahko upoštevno le tedaj, ko zakonska zveza traja le krajši čas in se premoženjske razmere v zakonski zvezi bistveno ne spremenijo. Za tak primer v tem sporu ne gre. Zakonska zveza je vendarle trajala več kot 15 let (od 1977 do 1993 leta).

K pritožbi tožene stranke: Tudi toženka pa nima prav, ko zahteva ugoditev svojemu zahtevku v celoti. Sodišče druge stopnje je primerjalo prisojeno preživnino z zajamčeno plačo le zaradi odgovora na njen pritožbeni ugovor, da jo je sodišče obsodilo na eksistenčni minimum. Toženka ima sicer načelno prav, da se življenjski standard po razvezi ne bi smel bistveno spremeniti, vendar pa to velja za oba razvezana zakonca. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili višje stroške tožnika zaradi drugačnega življenja po razvezi in njegove bolezni. Te ugotovitve mora revizijsko sodišče, kot je že bilo navedeno, šteti za pravilne. Toženka tudi ni zatrjevala, da sta zakonca pred razvezo imela še kakšne druge dohodke razen tožnikove pokojnine. Po razvezi je bilo zato treba to pokojnino razdeliti po merilih iz 81. člena ZZZDR. Po teh merilih pa je pravica prejšnjega zakonca do preživnine odvisna tudi od možnosti zakonca, ki naj preživnino plačuje.

Revizijsko sodišče je zato reviziji pravdnih strank potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeni (393. člen ZPP).