Jedro

O tem, ali je fizična delitev stvari v solastnini mogoča ali ne, izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna stvar (nepremičnina) dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo preje ugotovljeno, ali je (primarna) fizična delitev stvari mogoča ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastno premoženje udeležencev (parcele št. 894/1, 894/2, 894/3 in 894/4, katerih solastnika sta predlagateljice do 469/1000 in nasprotni udeleženec do 531/1000), razdelilo tako, da je celotno nepremičnino dodelilo v last in posest predlagateljici, ki ji je naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplača 73.606,74 EUR na račun njegovega solastninskega deleža, v roku 3. mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo 3 mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Proti sklepu se nasprotni udeleženec pravočasno pritožuje "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nepremičnine razdruži v naravi ali pa tako, da jih sprejme v izključno last in posest nasprotni udeleženec, ki predlagateljici izplača določen znesek na račun njenega solastninskega deleža, podrejeno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje brez pravne podlage, nesprejemljivo in neživljenjsko nepremičnine dodelilo v last in posest predlagateljici. Pri tem je upoštevalo, da je predlagateljica nekaj časa v sporni stanovanjski hiši živela, nasprotni udeleženec pa je del nepremičnin kupil pred manj kot letom dni. S tem pa ni izkazan večji interes predlagateljice, temveč nasprotno, nasprotnega udeleženca. Predlagateljice v spornih nepremičninah ni že več kot 20 let, ne more biti nobene posebne vezanosti na nepremičnine, sedaj živi v K., v hiši, kot je sama izpovedala. Nasprotni udeleženec pa z družino v nepremičnini živi, ta je njegov dom. To je sodišču znano, tako je izpovedala sama predlagateljica. Ni mogoče verjeti, da sodišče kaj takšnega prezre. Sodišče tudi ni upoštevalo, da ima nasprotni udeleženec višji solastninski delež. Poleg tega je lastnik do celote parcele št. 895/1, do katere lahko pristopi le po spornih nepremičninah. Sodišče tudi ni upoštevalo dopisovanj med predlagateljico in njenim bivšim možem, prvotnim nasprotnim udeležencem, A.K. Ta je predlagateljici ponujal odkup svojega solastninskega deleža po isti ceni, kot ga je kasneje prodal pritožniku, pa za takšen nakup ni bila zainteresirana. Nepremičnino bi bilo mogoče fizično razdeliti, zgornji del stanovanjske hiše je lahko samostojna stanovanjska enota, do nje je možen tudi samostojen dostop, sam je že predlagal, da se nepremičnina fizično deli. Če pa to ni možno, ima nedvomno pritožnik večji interes za prevzem celotne nepremičnine, kot predlagateljica. Izpodbija tudi ugotovljeno vrednost nepremičnine in se v zvezi s tem sklicuje na pripombe k cenitvenemu mnenju. Meni, da bi sodišče izvedenca moralo pozvati k dopolnitvi. Izvedenec ni v celoti upošteval investicij nasprotnega udeleženca, stanje hiše in gospodarskega poslopja pred investicijami je bilo slabo in praktično neprimerno za bivanje. Ocenjena vrednost investicij v višini 15.684,74 EUR je nesprejemljiva.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Udeleženca sta solastnika nepremičnin parc. št. 894/1 - dvorišče 617 m2 in gospodarsko poslopje 23 m2, parc. št. 894/2 - stanovanjska stavba 122 m2, parc. št. 894/3 - gospodarsko poslopje 95 m2 in parc. št. 894/4 - gospodarsko poslopje 74 m2, pri čemer je predlagateljica solastnica do 469/1000 in nasprotni udeleženec do 531/1000. Sodišče prve stopnje je solastne nepremičnine razdružilo tako, da jih je dodelilo v last in posest predlagateljici, ki ji je naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplača sorazmerni del prodajne cene, 73.606,74 EUR. S takšno odločitvijo se nasprotni udeleženec ne strinja, predlaga fizično razdružitev nepremičnin, ali pa naj sodišče nepremičnine v celoti dodeli njemu (v hiši živi), proti izplačilu predlagateljičinega solastninskega deleža. Tako kot prej Zakon o nepravdnem postopku, tako sedaj tudi Stvarnopravni zakonik - SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari. Šele, če ta ni mogoča, pride v poštev civilna delitev (prodaja stvari in razdelitev kupnine) oz. predaja celotne stvari enemu od solastnikov proti izplačilu sorazmernega dela prodajne cene, ki jo določi sodišče (2., 4. in 5. odstavek 70. člena SPZ). O tem, ali je fizična delitev stvari v solastnini v konkretnem primeru mogoča ali ne, izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna stvar dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo preje ugotovljeno, ali je (primarna) fizična delitev stvari mogoča ali ne. Že iz tega razloga (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj torej sodišče prve stopnje postopek vodi tudi v tej smeri in nasprotnega udeleženca pozove, da poda konkretni predlog za razdružitev nepremičnin v naravi, pri čemer mora sodišče paziti, da bodo (če bo to sploh možno) deli zemljišča in zgradb samostojni realni deli (posamezni del zgradbe mora na primer predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo - 105. člen v zvezi s 1. odstavkom 110. člena SPZ). Če bo ugotovljeno, da fizična delitev ni mogoča in če bosta oba udeleženca vztrajala pri tem, da se celotna stvar dodeli njima proti izplačilu drugega solastnika, pa naj ponovno presodi, kdo od solastnikov ima pri tem prednost, upoštevaje način rabe stvari in predvsem potrebe solastnikov (5. odstavek 70. člena SPZ). Pri takšni odločitvi naj pazi tudi na to, (če bo to takšne situacije prišlo), da bo sklep vseboval tudi naročilo udeležencu, ki ima stvar v posesti, da jo izroči tistim, ki jim po delitvi pripada, (1. odstavek 124. člena ZNP), pa tudi odločitev o zakoniti zastavni pravici tistega solastnika, ki mu bo pripadla pravica do poplačila (6. odstavek 70. člena SPZ). Se pa pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodišča prve stopnje, zakaj dopolnitev cenitvenega mnenja ni bila potrebna. Opozarja pa tudi, da v pripombah na cenitveno mnenje, nasprotni udeleženec izračunu višine svojih investicij ni ugovarjal, zato te pritožbene pripombe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (kot to upravičeno izpostavlja predlagateljica v odgovoru na pritožbo). Izhodišče za ugotovitev sorazmernega dela prodajne cene je torej nedvomno že opravljena cenitev.