Jedro

Po določbi 182. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99) se v likvidacijskem postopku uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na stečaj, razen v kolikor zakon določa drugače. V 2. odst. citiranega člena, ki opredeljuje katere določbe ZPPSL se ne uporabljajo v likvidacijskem postopku, ni našteta določba 106. člena citiranega zakona, ki določa, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev in da stečajni upravitelj o prenehanju delovnega razmerja obvesti pristojni organ za zaposlovanje zato, da bi lahko delavci uveljavili svoje pravice. Zato je tožniku prenehalo delovno razmerje v skladu z zakonom z dnem začetka likvidacijskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 31.8.1999 o prenehanju delovnega razmerja na dan 30.8.1999, vpis delovne dobe v delovno knjižico od 31.8.1999 do 30.11.1999 ter prijavo v zavarovanje za navedeno obdobje, obračun in plačilo plače za 31.8.1999 v znesku 36.383,00 SIT bruto, obračun in izplačilo plač za mesec september, oktober in november 1999 v višini 800.440,00 SIT mesečno bruto ter po odvodu prispevkov in davkov izplačilo neto plač z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 2.332.550,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.11.1999 dalje do plačila, povračilo stroškov prijave terjatve pred Okrožnim sodiščem v Mursku Soboti v likvidacijski zadevi St ../99 v znesku 93.867,60 SIT in 19% davek na dodano vrednost v znesku 17.834,85 SIT skupno 111.702,45 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2000 dalje do plačila, odpravnino v znesku dveh plač v višini 1.428.599,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.1999 dalje do plačila, stroške zdravljenja v Zdravilišču Radenci po predračunu v višini 318.456,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.1999 dalje do plačila ter plačilo stroškov postopka v predmetni zadevi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zadnje glavne obravnave. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, je tožniku naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 178.500,00 SIT. Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožil tožnik po svojem pooblaščencu ne da bi opredelil formalne razloge, iz katerih se sme sodba izpodbijati v skladu s 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Sklicuje se na svoje navedbe v pripravljalni vlogi z dne 19.10.2001, kjer tožnik v 12. točki zlasti nasprotuje načinu prenehanja delovnega razmerja ter se sklicuje na mednarodne konvencije, ki obvezujejo Slovenijo. Trdi, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo svojih stališč, ni odgovorilo na tožnikove trditve oz. navedbe, zato tožnik meni, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Odločitev o stroških postopka, ki jih mora tožnik povrniti toženi stranki je po mnenju tožnika nepravilna, saj gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, kjer so tožniki oproščeni plačila sodnih taks, denarni zahtevek pa je vezan na delovno razmerje in ni podan kot samostojni zahtevek. Tožnik zato meni, da mu sodišče ni smelo naložiti plačila stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oz. prvostopenjsko odločbo spremeni tako, da zahtevku tožnika ugodi in odloči tudi o njegovih stroških, nastalih na prvi stopnji in v pritožbenem postopku. Pritožba ni utemeljena. V skladu z določbo 1. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo ter v skladu z 2. odst. citiranega člena v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP/99 in na pravilno uporabo materialnega prava. Po določbi 335. člena ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. V konkretnem primeru tožnik ni navedel pritožbenih razlogov (3. točka 335. člena ZPP), v pritožbi se celo sklicuje na svojo pripravljalno vlogo z dne 19.10.2001, ne da bi svoje trditve ponovil kot pritožbene navedbe. Po določbi 182. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99) se v likvidacijskem postopku uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na stečaj, razen v kolikor zakon določa drugače. V 2. odst. citiranega člena, ki opredeljuje katere določbe ZPPSL se ne uporabljajo v likvidacijskem postopku, ni našteta določba 106. člena citiranega zakona, ki določa, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev in da stečajni upravitelj o prenehanju delovnega razmerja obvesti pristojni organ za zaposlovanje zato, da bi lahko delavci uveljavili svoje pravice. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je med drugim tudi tožniku v skladu z zakonom prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki z dnem začetka likvidacijskega postopka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti v zadevi opr.št. St ../99 z dne 30.8.1999 izdalo sklep o začetku likvidacijskega postopka zoper toženo stranko, imenovalo likvidacijskega upravitelja, pozvalo upnike, da v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku likvidacijskega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, prijavijo svoje terjatve, pozvalo dolžnike, da poravnajo svoje dolgove brez odlašanja, določilo narok za preizkus upniških terjatev na 29.11.1999 ob 12.00 uri, ter da se oklic o začetku likvidacijskega postopka dne 30.8.1999 nabije na oglasno desko Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da se pošlje v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem začetka likvidacijskega postopka nastopijo vse pravne posledice nad dolžnikom in prenehajo pravice pooblaščencev likvidacijskega dolžnika razpolagati s premoženjem likvidacijskega dolžnika. Na podlagi navedenega sklepa je likvidacijski upravitelj upravičeno izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja vsem delavcem s 30.8.1999, torej z dnem začetka likvidacijskega postopka dne 30.8.1999. Ker gre le za ugotovitveni sklep, saj so pravne posledice likvidacijskega postopka nastale z začetkom likvidacijskega postopka dne 30.8.1999, gre le torej navidezno za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja za nazaj. Sklep o začetku likvidacijskega postopka je pravnomočen, kar priznava tudi tožeča stranka, zato je po mnenju pritožbenega sodišča izkazan utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja in v konkretnem primeru ni mogoče govoriti, kot zatrjuje tožnik, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja v nasprotju z določili Konvencije št. 158 MOD in priporočila št. 166 MOD. Pri tem je potrebno še navesti, da so delavci tožene stranke z dnem začetka likvidacijskega postopka pridobili pravice po določilih Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS - Ur.l. RS št. 25/97, 10/98, 41/99 in 53/99), kar pomeni, da je bilo tudi za delavce tožene stranke zagotovljena socialna varnost. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z nadaljnjimi zaključki sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na zavrnitev premoženjskopravnih zahtevkov. Ker tožniku ni nezakonito prenehalo delovno razmerje, zato tožnik ni upravičen do reintegracije oz. izplačila plač, do katerih bi bil upravičen, če bi mu delovno razmerje nezakonito prenehalo. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila plače za dne 31.8.1999 ter nadomestila plače za september, oktober in november 1999 v višini najmanj 80.440,00 SIT mesečno bruto oz. po odvodu prispevkov in davkov neto plač z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila. Neutemeljen je tudi zahtevek iz naslova povračila stroškov zdravljenja na podlagi 15. člena Pogodbe o zaposlitvi in pravicah in obveznostih direktorja tožene stranke, ki določa preventivno zdravljenje. Tožnik namreč tega pregleda do dneva začetka likvidacijskega postopka ni opravil, zato ni upravičen do zahtevanega zneska. Glede na to, da je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje in sicer zaradi začetka likvidacijskega postopka, mu ne pripada odpravnina po 22. členu pogodbe o zaposlitvi, ker ne gre za odpoved pogodbe pred potekom časa določenega s pogodbo, temveč za prenehanje funkcije in prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona. Stroški, ki so nastali tožniku zaradi prijave terjatve v likvidacijskem postopku, bi moral tožnik zahtevati v likvidacijskem postopku in ne v tem postopku, zato je prvostopenjsko sodišče tudi v tem delu zahtevek utemeljeno zavrnilo. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožnik toženi stranki povrniti nastale stroške postopka. V predmetni zadevi je potrebno upoštevati, da je tožnik sicer zahteval razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, do katerega pa je prišlo neposredno na podlagi zakona, zaradi začetka likvidacijskega postopka in bi bila tožena stranka v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) dolžna trpeti svoje stroške postopka, vendar pa je iz predloženega stroškovnika tožene stranke razvidno, da je priglasila samo tiste stroške, ki se nanašajo na denarni zahtevek tožnika. Določbo o povračilu stroškov je potrebno razlagati restriktivno tako, da se določba 2. odst. 22. člena nanaša le na spore o prenehanju delovnega razmerja, ne pa na denarne zahtevke, ki eventuelno izvirajo iz teh sporov. Ker je tožena stranka zahtevala le povračilo stroškov, ki se nanašajo na denarni del, ne pa stroškov, nastalih zaradi sklepa o prenehanju delovnega razmerja, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno naložilo tožniku povračilo teh stroškov toženi stranki, saj je tožnik v sporu tudi glede denarnih zahtevkov v celoti propadel (154. člen ZPP). Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v celoti zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.