Jedro

Kot podlaga za odločitev upravnih organov, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da se revidentki ne odobrijo izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005, je bila uporabljena Uredba Komisije (ES) št. 792/2005. Ta se nanaša le na izdelke iz točk (b) in (c) člena 6 Uredbe 174/1999, to pa so izdelki z oznako KN 0405 in KN 0406, med katere pa kisla smetana ne spada, zato ta Uredba ne bi smela biti uporabljena. Stranko je sodišče dolžno seznaniti le s tistimi navedbami nasprotne stranke, na katere bo oprlo svojo odločitev v zadevi.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije U 14/2007 z dne 17. 6. 2008 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 27. 11. 2006 in odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 26. 5. 2006, v zavrnilnem delu (3. točka izreka prvostopenjske odločbe), odpravita in se v tem obsegu zadeva vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 731,10 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentke) zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 26. 5. 2006, s katero je bilo revidentki odobreno izvozno nadomestilo v višini 3.353.909,96 SIT kot akontacijo do nastopa izvršljivosti te odločbe (1. in 2. točka izreka odločbe) in zavrnjena odobritev izvoznega nadomestila za tam navedene negativne realizacije (3. točka izreka odločbe). Tožena stranka je revidentkino pritožbo zoper zavrnilni del odločbe upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje razlogom v izpodbijani odločbi in v odločbi tožene stranke ter se sklicuje na določbe Uredbe Komisije (ES) št. 348/2005 (v nadaljevanju Uredba 348/2005) in na določbe Uredbe Komisije (ES) št. 792/2005 (v nadaljevanju Uredba 792/2005). Dejstvo, da je revidentka sporne izvoze opravljala v okviru roka iz izvoznega dovoljenja, samo po sebi še ne pomeni, da je bila upravičena tudi do izvoznega nadomestila, če izvozno dovoljenje ni bilo izdano na veljavni pravni podlagi. Ker se ukrep iz Uredbe 792/2005 izrecno nanaša na mleko in mlečne izdelke, za ta postopek ni relevanten ugovor, da ukrep velja le za proizvode iz točke (b) in (c) Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999, za ostale proizvode pa bi veljal režim normalnega toka veljavnosti dovoljenj.

3. Revidentka vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, v dopolnitvi revizije pa uveljavlja še razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Dovoljenost revizije utemeljuje s 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da Uredba 792/2005, ki se nanaša le na izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, v obravnavanem primeru, ko ne gre za vnaprejšnjo določitev nadomestila, ne bi smela biti uporabljena. Ta Uredba tudi ne določa, da se izvozna nadomestila izplačajo le za izvoz, opravljen do 30. 6. 2005, temveč da se izvozno dovoljenje izda le do tega datuma. Ker je prvostopenjski upravni organ kljub obstoju te Uredbe revidentki izdal izvozno dovoljenje z veljavnostjo do 31. 10. 2005, ji pripadajo tudi izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabo Uredbe 792/2005 razširilo na vse mlečne izdelke, ne le na izdelke z oznako KN 0405 in KN 0406, pri čemer se kisla smetana uvršča med izdelke pod točko (d) člena 6 Uredbe 174/1999. Bistvena kršitev določb postopka je podana, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali gre za izvozno dovoljenje z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila. Sodišče prve stopnje pa revidentki tudi ni vročilo odgovora tožene stranke na tožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka vse revizijske navedbe in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrže, podredno pa zavrne iz razlogov, navedenih v obeh upravnih odločbah in v izpodbijani sodbi.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Nesporno je bilo v obravnavani zadevi dne 20. 6. 2005 revidentki izdano izvozno dovoljenje za namembno državo Bosno in Hercegovino, za 200.000,00 kg kisle smetane z oznako KN 040390599310, z zadnjim rokom veljavnosti 31. 10. 2005. Sporno pa je, ali spada kisla smetana med izdelke, na katere se nanaša Uredba 792/2005; ali gre pri izdanem izvoznem dovoljenju za izvozno dovoljenje z ali brez vnaprejšnje določitve nadomestila, ali lahko v primeru pritrdilnega odgovora na slednje vprašanje nacionalni upravni organ revidentki izda izvozno dovoljenje z daljšim rokom veljavnosti, kot ga določa pravo EU; ali je tedaj revidentka upravičena do izvoznih nadomestil tudi za izvoze, opravljene po poteku roka iz Uredbe 792/2005. 9. Uredba Komisije (ES) št. 348/2005 z dne 28. 2. 2005 je v 1. členu določala, da z odstopanjem od člena 6 Uredbe (ES) št. 174/1999 izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila za izdelke iz točk (a) do (d) navedenega člena, za katere se vložijo zahtevki od dneva veljavnosti te uredbe, veljajo do 30. 6. 2005. Dne 27. 5. 2005 pa je bila objavljena Uredba Komisije (ES) št. 792/2005, ki v 1. členu določa, da se člen 1 Uredbe (ES) št. 348/2005 nadomesti z naslednjim: „Z odstopanjem od člena 6 Uredbe (ES) št. 174/1999, se rok veljavnosti izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, za katera se zaprosi od 27. 5. do 30. 6. 2005 za izdelke iz točk (b) in (c) tega člena, izteče 30. 6. 2005.“ V 6. členu Uredbe (ES) št. 174/1999 je med drugim določeno, da izvozna dovoljenja veljajo od dneva izdaje, v smislu člena 21(1) Uredbe 3719/88, do: - (a) konca šestega meseca po izdaji, v primeru proizvodov, ki sodijo pod oznako KN 040210; - (b) konca četrtega meseca po izdaji, v primeru proizvodov, ki sodijo pod oznako KN 0405; - (c) konca drugega meseca po izdaji, v primeru proizvodov, ki sodijo pod oznako KN 0406 in (d) konca četrtega meseca po izdaji za druge proizvode iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 804/68. 10. Kot podlaga za odločitev upravnih organov, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da se revidentki ne odobrijo izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005, je bila uporabljena Uredba 792/2005. Ta se nanaša le na izdelke iz točk (b) in (c) člena 6 Uredbe 174/1999, to pa so izdelki z oznako KN 0405 in KN 0406. Uredba 174/1999 je namreč določala posebna pravila za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke. Prvi odstavek 5. člena te Uredbe določa, da je v oddelku 16 zahtevkov za dovoljenja in dovoljenj prikazana 12-mestna oznaka proizvoda nomenklature za nadomestila. Svet EU je zaradi med drugim večkrat spremenjene skupne tržne ureditve za mleko in mlečne izdelke, predpisane v Uredbi Sveta (EGS) št. 804/68, sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 1255/1999, kjer je v 1. členu pod oznako KN 04039011 do KN 04039069 med drugim zajeta kisla smetana. Ta ima v izvoznem dovoljenju oznako KN 040390599310, za katero pa revidentka nikoli ni trdila, da ni prava.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je upoštevaje začetek kodne oznake za kislo smetano iz 1. člena Uredbe 1255/1999, treba pritrditi revizijski navedbi (ki jo revidentka sicer prvič izpostavlja šele v reviziji), da spada kisla smetana med izdelke iz točke (d) člena 6 Uredbe 174/1999, saj nima oznake KN 040210, KN 0405 niti KN 0406 iz točk (a) do (c) člena 6 Uredbe 174/1999. Zaključki sodišča prve stopnje so kljub ugotovitvi, da kisla smetana spada v sektor mleka in mlečnih izdelkov, nepravilni, saj ne spada med izdelke, za katere se lahko uporablja Uredba 792/2005. Ta je nadomestila Uredbo 348/2005, ki pa je veljavnost izvoznih dovoljenj na 30. 6. 2005 omejila za vse izdelke od točke (a) do (vključno) (d) člena 6 Uredbe 174/1999. Glede na tedanje stanje na trgu pred sprejetjem Uredbe 792/2005 je bilo treba rok izvoznih dovoljenj omejiti le še izdelkom z oznako KN 0405 in KN 0406, med katere pa kisla smetana ne spada. Kot podlaga za neodobritev izvoznih nadomestil revidentki za izvoz kisle smetane, opravljen po 30. 6. 2005, Uredba 792/2005 ne bi smela biti uporabljena. Materialno pravo je bilo zato v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno.

12. Ker Uredb 348/2005 in 792/2005 za kislo smetano ni mogoče uporabiti in je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti ter odpraviti upravni odločbi že iz tega razloga, se Vrhovno sodišče do drugih revizijskih ugovorov v zvezi z materialnim pravom ni opredelilo.

13. Neutemeljen pa je revizijski ugovor o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu, ki naj bi nastale s tem, ko odgovor tožene stranke na tožbo ni bil vročen revidentki. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 je taka opustitev lahko bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Pravica stranke, da je seznanjena z navedbami nasprotne stranke, namreč ne zahteva od sodišča, da ji vroči vse vloge. Stranko je dolžno seznaniti le s tistimi navedbami nasprotne stranke, na katere bo oprlo svojo odločitev v zadevi. Ker pa je tožena stranka v odgovoru na tožbo le prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlagala zavrnitev tožbe, ta odgovor ni vseboval nič bistvenega, ni vplival na odločitev v zadevi in ta nanj tudi ni oprta. Kršitev določb postopka je bila tako le relativna, ne bistvena, saj ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

14. Ker je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je v odločbi tožene stranke in upravnega organa prve stopnje (v zavrnilnem delu) na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in slednjemu zadevo vrnilo v tem obsegu v ponoven postopek v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Stroške upravnega spora je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z ob vložitvi pravnega sredstva veljavno Odvetniško tarifo – OT (Ur. l. 67/2003 in nasl.), 155. členom ZPP in Zakonom o sodnih taksah - ZST-1. Pooblaščencu revidentke so bili priznani naslednji priglašeni in specificirani stroški upravnega spora v višini 731,10 EUR, in sicer: stroške sodne takse za tožbo (63,42 EUR oziroma 15.200,00 SIT) ter za sodbo sodišča prve stopnje (82,10 EUR), saj drugih ni specificirala, skupno torej 145,53 EUR, in v zvezi z revizijskim postopkom stroški za postopek z revizijo 750 točk (po tar. št. 30 OT), za materialne stroške 15 točk (po 13. členu OT), skupno torej 765 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR predstavlja znesek 421,37 EUR z vštetim 20% DDV, ter sodne takse za revizijo v znesku 164,20 EUR, skupno torej 585,57 EUR.