Jedro

Toženka je pravilno presodila, da je zadeva, za katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP, očitno nerazumna, ker zaradi neizpolnjenih formalnih predpostavk tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za obnovo postopka in zato tega izrednega pravnega sredstva ni razumno vlagati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp 562/2021 z dne 8. 10. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 10. 9. 2021 vložil tožnik.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik z obravnavano prošnjo uveljavljal dodelitev BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva - obnove postopka opr. št. VL 43589/2019, vodenega na Okrajnem sodišču v ... zaradi izterjave 3.670,61 EUR. Kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika mag. A.A. iz .... Toženka ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) pojasni, da mora biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjen tako finančno-materialni kriterij kot tudi objektivni kriterij iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Ugotavlja, da je bil v postopku opr. št. VL 43589/2019, vodenem na Okrajnem sodišču v ..., dne 20. 5. 2019 izdan sklep o izvršbi, s katerim je bilo tožniku naloženo, da upniku poravna znesek 3.670,61 EUR in 183,80 EUR stroškov (v nadaljevanju: sklep o izvršbi), ki je postal pravnomočen in izvršljiv 15. 6. 2019. Tožnik navaja, da namerava vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer obnovo postopka, saj mu v postopku izdaje sklepa o izvršbi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in se zato ni mogel izjaviti o dogodkih, ki pa so bili napačno ugotovljeni. Izvršilno sodišče je brez preverjanja upoštevalo podatke upnika, čeprav so neresnični, izmišljeni, upnik je tožnika vpletel v zgodbo, v kateri ta ni imel druge vloge, kot da je bil samo prevoznik, nikoli ni podpisal nobenega dokumenta ali česarkoli, kar bi ga povezovalo z zadevo. Ko je prejel sklep o izvršbi, je tožnik podal pisni ugovor, ki pa se je na sodišču založil, prav tako mu niso dali potrdila o oddanem ugovoru, vendar v šoku po prejemu sklepa o tem ni razmišljal. Od pravnomočnosti sklepa je sicer preteklo že nekaj časa, vendar si tožnik ni mogel privoščiti odvetnika za rešitev situacije. Meni, da so mu bile kršene pravice v postopku, v njem izdani sklep o izvršbi pa temelji tudi na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Toženka glede na navedeno obrazloži, da se po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Predlog za obnovo postopka se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (396. člen ZPP). Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil sklep o izvršbi tožniku vročen 6. 6. 2019. Toženka tako zaključuje, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Glede na potek subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka namreč ni realno pričakovati, da bi tožnik s predlogom za obnovo postopka uspel, saj bi predlog kot prepozen sodišče moralo zavreči. Zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in je zato vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga odpravo odločbe. Kot navaja v tožbi, meni, da je bil obtožen na goljufiv način, saj je sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi sledilo le navedbam upnika in njegovim odvetnikom. Tožnik je takoj poslal pritožbo, ki je sodišče ni upoštevalo oziroma se je pritožba izgubila. Nato je preko pisarne za BPP poslal drugo prošnjo za dodelitev BPP z dne 20. 9. 2021 za obnovo postopka, vendar je toženka izdala izpodbijano odločbo. Tožnik poudarja, da ni imel možnosti ugovora, ker ga izvršilno sodišče ni poklicalo, da bi se lahko branil ali podal svojo izjavo. Z zadevo nima nič, zato upa, da se stvar razčisti, čeprav ima zelo majhno pokojnino in nima možnosti najeti odvetnika. Tožbi je priložil izpodbijano odločbo in svojo dopolnitev prošnje za dodelitev BPP z dne 20. 9. 2021. 4. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve Bpp 562/2021, odgovora na tožbo ni podala. To pomeni, da vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je (le) pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo 10. 9. 2021. 7. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in ima podlago v zakonu, pravilen je bil tudi postopek njene izdaje. Toženka je po tem, ko je 10. 9. 2021 prejela tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, tožnika pozvala k dopolnitvi te prošnje. To je tožnik storil z vlogo (dopolnitvijo prošnje) z dne 20. 9. 2021, katere vsebino je toženka v izpodbijani odločbi (3. točka obrazložitve) ustrezno povzela in se opredelila do navedb, ki so pomembne za odločitev. Sodišče v vsem bistvenem sledi razlogom, s katerimi je izpodbijana odločba utemeljena, in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa dodaja:

8. Za dodelitev BPP morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Kot izhaja iz tretjega odstavka 11. člena ZBPP, se pri odločanju o prošnji za BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Med slednjimi je tudi t.i. vsebinski oziroma objektivni pogoj, ki se nanaša na zadevo, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem se (kot izhaja iz 1. alineje te zakonske določbe) upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanja odgovarjati. Navedeni pogoj iz 24. člena ZBPP se upošteva pri odločanju o dodelitvi vseh oblik BPP, tudi izredne (ki se po prvem odstavku 12. člena ZBPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona). Opisana zakonska ureditev sledi namenu (Z)BPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, ki so očitno nerazumne in prosilec v njih nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

9. Tožnik je z obravnavano prošnjo uveljavljal dodelitev BPP za izredno pravno sredstvo obnove postopka, in sicer postopka, v katerem je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. VL 43589/2019 z dne 20. 5. 2019. To jasno izhaja iz tožnikove prošnje in njene dopolnitve z dne 20. 9. 2021 ter niti ni sporno. Prav tako ni sporno (kar je razvidno iz omenjene dopolnitve prošnje in sledi tudi iz tožbenih navedb), da želi tožnik predlog za obnovo postopka vložiti, ker mu, kot zatrjuje, v postopku izdaje sklepa o izvršbi nezakonito ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in zato v postopku izdaje omenjenega sklepa ni mogel podati svoje izjave. Nesporna je nadalje ugotovitev, da je bil sklep o izvršbi tožniku vročen 6. 6. 2019 (kar je sam navedel v dopolnitvi prošnje ter izhaja tudi iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki ga je dopolnitvi prošnje priložil).

10. Glede na opisane ugotovitve je toženka utemeljeno zaključila, da v zvezi z obravnavano prošnjo (vloženo 10. 9. 2021 in dopolnjeno 20. 9. 2021) ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Kot je obrazložila, se po določbi 2. točke 394. člena ZPP postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Vendar pa je treba predlog za obnovo postopka iz tega obnovitvenega razloga vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (glej 2. točko prvega odstavka 396. člena ZPP). Če je predlog vložen po poteku tega roka, torej če je prepozen, ga mora sodišče s sklepom zavreči, kot določa prvi odstavek 398. člena ZPP. To pomeni, da bi sodišče, če bi tožnik vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil tožniku vročen 6. 6. 2019, takšen predlog moralo zaradi poteka tridesetdnevnega roka iz 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP zavreči, kar pomeni, da predloga za obnovo postopka ne bi moglo vsebinsko obravnavati. Glede na navedbe tožnika (ki jih sicer z ničemer ne dokazuje), da je zoper sklep o izvršbi takoj vložil pritožbo oziroma ugovor, tukajšnje sodišče pripominja, da navedeno ne more voditi do drugače presoje razumnosti vložitve predloga za obnovo postopka, za kar je tožnik uveljavljal dodelitev BPP. Tudi kolikor bi se sledilo trditvam o vloženi pritožbi oziroma ugovoru, bi to namreč lahko pomenilo le, da sklep o izvršbi ni postal pravnomočen; predlog za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo pa se, kot jasno izhaja iz 394. člena ZPP, lahko vloži le v postopku, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Ker torej formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki bi ga želel vložiti tožnik, niso izpolnjeni, izvršilno sodišče takšnega predloga ne bi moglo vsebinsko presojati, ampak bi ga moralo zavreči. Zato tudi ugovori, s katerimi tožnik vsebinsko oporeka sklepu o izvršbi, na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati. Povedano drugače, toženka je pravilno presodila, da je zadeva, za katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP, očitno nerazumna, ker zaradi neizpolnjenih formalnih predpostavk tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za obnovo postopka in zato tega izrednega pravnega sredstva ni razumno vlagati, ter je iz tega razloga prošnjo za BPP zavrnila kot neutemeljeno zaradi neizpolnjenega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Podlage za drugačno odločitev tudi ne daje tožnikovo sklicevanje, da ima majhno pokojnino in zato nima možnosti najeti odvetnika, saj, kot je bilo že pojasnjeno, za dodelitev BPP ne zadošča izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji, tudi opisani objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

12. Upoštevaje vse povedano je moralo sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj, kot izhaja iz predhodne obrazložitve, tista dejstva, ki so podlaga za odločitev v tej zadevi, niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).