Jedro

Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo št. S4D21/00378 z dne 18. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju toženka) odločil, da se vloga tožnika ne odobri.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP in da je komisija njegovo vlogo ocenila s 85 od 100 točk. Pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega" je komisija tožniku dodelila 8 točk. To je utemeljila s tem, da je iz tožnikove vloge razvidno, da znaša izhodiščna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2020 61.243,61 EUR, načrtovana za leto 2023 pa znaša 63.000,00 EUR, kar predstavlja povečanje za 3,35 %. Ker je več vlagateljev doseglo enako število točk in ker je tožnik pri merilu št. 4 prejel manj točk kot preostala podjetja s 85 točkami, je toženka odločila, da se njegova vloga ne odobri.

3.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da se ne strinja z oceno, ki jo je dobil pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega", kjer je prejel 8 od 15 točk. Če bi pri navedenem merilu pridobil dodatnih 7 točk, bi bila njegova vloga z 92 točkami odobrena. Navaja, da je toženka napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, ki izhaja iz njegove vloge z dne 31. 8. 2021. K tej vlogi je pomotoma priložil delovno verzijo (osnutek) listine "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", ne pa prave končne verzije s pravilnimi podatki. Zato je v navedeni listini pomotoma zapisan napačen podatek, da dodana vrednost zaposlenega za leto 2023 znaša 63.300,00 EUR. Vendar pa je bilo v "Prijavnem listu P4D ReactEU" pravilno navedeno, da bo dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 znašala 65.564,88 EUR, kar bo predstavljalo 7,06 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 glede na leto 2020. Enako povečanje dodane vrednosti je navedel tudi v dokumentih "Akcijski načrt digitalne transformacije podjetja A." ter "Predstavitveni načrt za produkt P4D React EU". Trdi, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno, zakaj toženka pri svoji odločitvi ni izhajala iz podatkov v Prijavnem listu P4D ReactEU. Navaja, da je presoja toženke arbitrarna in samovoljna, saj od tožnika ni zahtevala dodatnih pojasnil glede povečanja dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 glede na leto 2020, zato je postopala v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil v razpisni dokumentaciji pri merilu 4 naveden način preverjanja povečanja dodane vrednosti na zaposlenega, in sicer da se bodo preverjali bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023 in kot izhodiščni podatki bilančni podatki za leto 2020. Na očitke tožnika, zakaj ni črpala podatkov iz prijavnega lista, pojasnjuje, da zato, ker se je dosledno držala meril, po katerih se pri presoji upoštevajo bilančni podatki na dan 31. 12. 2023, ki so sestavni del Finančne priloge. Tožnik sam navaja, da je v sestavnem delu vloge, tj. v Finančni prilogi, posredoval uradne izračune povečanja dodane vrednosti na zaposlenega. To, da bo pri ocenjevanju črpala iz teh podatkov, pa je jasno napovedala v obrazložitvi meril. Prereka navedbo tožnika, da bi ga morala pozvati k dopolnitvi vloge in da bi mu morala dati možnost izjave, saj je v obrazložitvah meril jasno zapisano, kateri podatki se upoštevajo. Trdi, da zaradi enakopravne obravnave vseh vlog posamezen vlagatelj ne sme spreminjati tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale prejete vloge. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5.Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2022 dodatno navaja, da razpisna dokumentacija ni opredeljevala, da naj bi se upoštevali tisti podatki, ki so zapisani v "Finančni prilogi", ampak je določala zgolj to, da se bodo upoštevali in preverjali bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023. V obravnavani zadevi je prišlo do tega, da sta bila v prijavni dokumentaciji navedena dva različna bilančna podatka, toženka pa ni vnaprej objavila pravila, kako ravnati v takih primerih. Ker pravila ni bilo, bi morala smiselno uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in tožnika pozvati, naj se izjasni, kateri podatek je pravilen.

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet upravnega spora je zavrnitev tožnikove vloge na Javnem razpisu Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D ReactEU). Tožnikova vloga, za katero je prejel 85 od 100 točk, je bila zavrnjena, ker je več vlagateljev doseglo enako število točk, tožnik pa je pri merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega" prejel manj točk kot preostala podjetja s 85 točkami.

8.Iz 5. točke Javnega razpisa "Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora operacij" izhaja, da se vloge, ki izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa ocenjuje po petih tam navedenih merilih, med drugim po merilu št. 4 "Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega", po katerem je mogoče prejeti 15 točk. Določeno je še, da sta način uporabe in pomen posameznih meril natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji v poglavju III. Tam je določeno, da se povečanje dodane vrednosti oceni z 0 točkami, če gre za povečanje do vključno 3 %; z 8 točkami, če gre za povečanje za več kot 3 % do vključno 5 %; z 10 točkami, če gre za povečanje za več kot 5 % do vključno 7 %, ter s 15 točkami, če gre za povečanje nad 7 %. V obrazložitvi k zadevnemu merilu je navedeno, da bo komisija upoštevala odstotek povečanja dodane vrednosti na zaposlenega na podlagi obračunskih ur v letu 2023 glede na poslovno leto 2020 (javno objavljeni oziroma posredovani podatki na AJPES). Preverjali se bodo bilančni podatki po stanju na dan 31. 12. 2023, kot izhodiščni pa bilančni podatki za leto 2020.

9.Med strankama ni sporno, da je tožnik v "Prijavnem listu P4D ReactEU" navedel, da bo dodana vrednost na zaposlenega v letu 2023 znašala 65.564,88 EUR, kar bo predstavljalo 7,06 % povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2023 glede na leto 2020. Prav tako ni sporno, da je tožnik enak podatek navedel tudi v dokumentih "Akcijski načrt digitalne transformacije podjetja A." ter "Predstavitveni načrt za produkt P4D React EU". Nadalje ni sporno, da je tožnik vlogi priložil tudi dokument "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", v katerem je navedeno, da dodana vrednost zaposlenega za leto 2023 znaša 63.300,00 EUR, na ta dokument pa je toženka oprla svojo odločitev o tem, da bo dodana vrednost na zaposlenega znašala 3,35 %, zaradi česar je tožnik pri razpisnem merilu št. 4 prejel 8 od 15 točk.

10.Tožnik v tožbi ugovarja (tudi) temu, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj toženka pri svoji odločitvi podatka o povečanju dodane vrednosti na zaposlenega ni upoštevala podatka iz Prijavnega lista P4D ReactEU, ampak je ta podatek črpala le iz ene od prilog.

11.V obravnavani zadevi gre za odločanje o drugi javnopravni stvari po 4. členu ZUP, pri odločanju o kateri se pravila ZUP uporabljajo smiselno, če to področje ni urejeno s posebnim postopkom. Smiselna uporaba določb ZUP med drugim zahteva, da mora biti odločba (ustrezno) obrazložena. To pomeni, da mora vsebovati: (1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, (2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, (3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, (4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, (5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo, ter (6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). Če obrazložitev nima takšne vsebine, je stranki odvzeta možnost, da upravni akt s pravnimi sredstvi učinkovito izpodbija, sodišču pa je v posledici tega onemogočen preizkus njegove zakonitosti. Zahteva po obrazloženi odločbi državnega organa je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, sicer je ta pravica dejansko le navidezna.

12.Toženka je v izpodbijanem sklepu navedla: "Iz vloge stranke je razvidno, da znaša izhodiščna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2020 61.243,61 EUR, načrtovana za leto 2023 pa znaša 63.300,00 EUR, kar predstavlja povečanje za 3,35 %. Komisija je upoštevala uradne bilančne podatke iz predloženega izkaza poslovnega izida za leto 2020 ter bilančne podatke iz predložene finančne priloge stranke. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 8 točk."

13.S takšno obrazložitvijo toženka po presoji sodišča ni dosegla standardov obrazložene odločbe, ki jih določa prvi odstavek 214. člena ZUP. Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %). Ker obrazložitev ne vsebuje primerjave z listinami, iz katerih izhaja drugačno vrednotenje, kot če se upošteva "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", in dokazne ocene oziroma razlogov, zaradi katerih je toženka presodila, da ta listina prevlada nad tistimi listinami, iz katerih izhaja višja dodana vrednost na zaposlenega, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

14.Sodišče še dodaja, da presoja izpodbijani akt upoštevaje postopek, ki je tekel pred njegovo izdajo, in vsebino, kot izhaja iz tega akta. Izpodbijani upravni akt mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Če se v postopku upravnega spora izkaže, da bi bilo treba izpodbijano odločbo še dodatno ali drugače utemeljiti, to v bistvenem pomeni, da ni zakonita. Toženka zato v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati obrazložitve, tj. navajati dodatnih razlogov oziroma dejstev in dokazov, na katere opira svojo odločitev.

15.Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in jo v skladu s četrtim in petim odstavkom istega člena zakona vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

16.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

17.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče je tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.