Jedro

Sklenjena pogodba zavezuje taka, kot je, dokler ni izpodbita. Dokazno breme je na tistem, ki trdi, da v resnici ni bilo dogovorjeno to, kar je v pogodbi zapisano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točkah III do V izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so med dedičema A. A. in B. A. sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, velikost dednega deleža in kaj sploh sodi v zapuščino po pokojni C. A., in prekinilo zapuščinski postopek (točka I izreka) ter po oceni, da je manj verjetna pravica dediča A. A., njega napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je Oporoka zapustnice z dne 20. 4. 2023 neveljavna (točka II izreka), da je Pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena v obliki notarskega zapisa SV 000/2023 z dne 31. 5. 2023, nična in da premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, sodi v zapuščino (točka III izreka). Za vložitev tožbe je določilo rok trideset dni (točka IV izreka) in v točki V pojasnilo, da bo v primeru, če tožba ne bo vložena, nadaljevalo in končalo zapuščinski postopek ne glede na zahtevke, glede katerih je bil A. A. napoten na pravdo.

2.Dedič A. A. (v nadaljevanju: pritožnik) je zoper III. točko in posledično tudi zoper IV. in V. točko izreka vložil laično pritožbo. Pojasnjuje, da je nasprotoval Pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ker meni, da je navidezna. Zapustnica in B. A. (v nadaljevanju: sodedič) sta z njo želela prikriti darilno pogodbo. Nista imela namena zagotoviti preživljanja zapustnice, pač pa sta želela njega prikrajšati za nujni delež. Sodišče je spregledalo novejšo sodno prakso in se sploh ni opredelilo do njegovih navedb in dokazov o tem, da je bilo že ob sklenitvi pogodbe jasno, da bodo obveznosti sodediča v primerjavi s koristjo neznatne. Sodedič se je jasno zavedal zdravstvenega stanja zapustnice. To dokazuje njegovo sms sporočilo volilojemniku in prošnja za sprejem zapustnice v D. ter izjava zdravnika E. Sodišče bi se moralo opredeliti, če je bilo ob sklenitvi pogodbe podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo oziroma presoditi, ali je bila med zapustnico in sodedičem sklenjena darilna pogodba. Glede na vložene dokaze in dejstvo, da je zapustnica umrla le nekaj ur po sklenitvi pogodbe, je jasno, da pogodba ni aleatorna in se mora šteti kot darilo. Smrt zapustnice ni bila nepričakovana; že zato je razmerje med dajatvijo in protidajatvijo porušeno v korist preživljalca. V takšnem primeru se sodišče ne more opreti zgolj na golo pravno formalnost pogodbe, ampak bi se moralo vsaj opredeliti do vseh teh dejstev. Že zapuščinsko sodišče bi moralo tekom dokaznega postopka ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in šteti Pogodbo o dosmrtnem preživljanju po vsebini za darilno pogodbo. Odločitev, da se na pravdo napoti tistega, ki se na darilo sklicuje, ni pravilna in je sodišče v zvezi s tem nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zgolj pravno formalna sklenitev pogodbe ni merilo. S sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 92/2020 utemeljuje svoje prepričanje, da je manj verjetna pravica sodediča in bi moralo sodišče napotiti na pravdo sodediča, da dokazuje veljavnost Pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prereka navedbe sodediča o tem, kako je skrbel za zapustnico in izpostavlja, da je v spis vložil dokazila, da temu ni tako ter da je za zapustnico skrbel (tudi) on.

3.Sodedič je odgovoril na pritožbo. Pritrjuje prvostopenjskemu sodišču in predlaga pritožbenemu, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ni dvoma, da so med dedičema sporna dejstva, od katerih je odvisna narava pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila s sinom Mihom. To je povsem jasno razvidno že iz samih pritožbenih navedb. Zapuščinsko sodišče spornih dejstev nikoli ne presoja samo. Zakon o dedovanju (ZD) mu v prvem odstavku 210. člena nalaga, da v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, zapuščinski postopek prekine in napoti stranke na ustrezen postopek. Od narave pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila z enim od dedičev, je odvisno, kaj sodi v zapuščino. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je prekinilo zapuščinski postopek in enega od dedičev napotilo na pravdo. V zapuščinskem postopku sodišče odloči le v primeru spora o uporabi prava (tretji odstavek 210. člena ZD). Za sporno pravno vprašanje gre le, če je sporna vsebina pravne norme ali če je sporno, katero pravno normo je treba uporabiti, vsa druga vprašanja so dejanska.

6.Na pravdo sodišče napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZD ne vsebuje. Zapuščinsko sodišče mora tako pri presoji, katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve strank in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

To nalogo je zapuščinsko sodišče v konkretnem primeru pravilno opravilo.

7.Sodedič je v spis vložil Pogodbo o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, to je pravno formalno veljavno pogodbo. Sklenjena pogodba zavezuje taka, kot je, dokler ni izpodbita. Dokazno breme je na tistem, ki trdi, da v resnici ni bilo dogovorjeno to, kar je v pogodbi zapisano. Pritožnik bo moral v pravdi dokazati dejstva, na katerih utemeljuje svoje prepričanje, da je bil namen pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnica in sodedič, obdarovanje sodediča. Če bi sodišče glede napotitve na pravdo odločilo tako, kot se zavzema pritožnik, in bi sodediča napotilo, da v pravdi dokaže veljavnost Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pa sodedič tožbe ne bi vložil, bi moralo zapuščinsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevati v notarskem zapisu sklenjeno Pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pomeni, da premoženje zapustnice, ki je predmet pogodbe, ne sodi v zapuščino in posledično pritožnik sploh ne bi imel možnosti dokazovati drugače.

8.Neutemeljeno je sklicevanje na sklep VS RS II Ips 92/2020, saj v njem ni obravnavan procesni sklep o napotitvi dediča na pravdo, pač pa meritorna odločitev glede (ne)veljavnosti pogodbe.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejstva, ki so relevantna za presojo, katero stranko je treba v okoliščinah konkretnega primera napotiti na pravdo. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja obrazloženo, uradoma upoštevnih procesnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10.Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

-------------------------------

1Dr. Ana Božič Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten II/2003, stran 95.

2Gl. npr. sklep VSL III Cp 191/2025.

3ZPP se v zapuščinskem postopku uporablja skladno s 163. členom ZD.

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 210, 210/1, 210/3, 213, 213/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.