Jedro

V konkretnem primeru je PPIU z odločbo o nastanitvi tujcu odredila omejitev gibanja v Centru, ker obstaja nevarnost pobega, ker ni znana njegova istovetnost in ker ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije. Pri tem pa ni upoštevala načela sorazmernosti in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tujca učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, v skladu s 15. členom Direktive o vračanju in 81. členom ZTuj-2. Policijska odločba o nastanitvi tujca v Center o tem nima nobene obrazložitve.

Izrek

I. Postopek, prekinjen s sklepom tega sodišča opr. št. I U 1201/2015 z dne 2. 9. 2015, se nadaljuje.

II. Ugotovi se, da omejitev gibanja tujcu, ki trdi, da je T.D., v Centru za tujce v Postojni, od 14. 3. 2015 dalje ni bila utemeljena.

Obrazložitev

1. (PPIU) Nova Gorica je tujcu dne 14. 3. 2015 izdala odločbo št. 2253-23/2015/8 (3H651-001) (v nadaljevanju odločba o vrnitvi), iz katere izhaja, da tujec nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji (RS), ker je nedovoljeno vstopil in nima za vstop potrebnega vizuma, zaradi česar obstaja nevarnost pobega; kot tudi, da nima možnosti prebivanja v RS, da nima sredstev za preživljanje, okoliščine pa kažejo, da se bo skušal odstranitvi iz države izogniti tako, da ne bo spoštoval veljavnega pravnega reda in se odstranil iz schengenskega ozemlja, zato se mu izreče odstranitev iz države.

2. PPIU Nova Gorica je istega dne (14. 3. 2015) tujcu izdala še odločbo št. 2253-23/2015/5 (v nadaljevanju odločba o nastanitvi), s katero mu je od 14. 3. 2015 od 12.00 ure do njegove odstranitve iz države, a ne za dalj kot 6 mesecev, odredila nastanitev v Centru za tujce v Postojni (v nadaljevanju Center). Iz obrazložitve odločbe o nastanitvi kot razlog za odločitev izhaja, da obstaja nevarnost pobega in da ni znana istovetnost tujca ter ga ni mogoče takoj odstraniti iz RS. Patrulja PP Nova Gorica je namreč pri ugotavljanju identitete dne 13. 3. 2015 ob 16.00 uri v Novi Gorici ugotovila, da tujec pri sebi nima nobenega dokumenta. Zaradi ugotavljanja identitete je bil priveden v prostore PP Nova Gorica na podlagi 57. člena ZNPPol, kjer je s pomočjo prevajalca za arabski jezik povedal, da je T.D., da je v Italijo pripotoval približno pred enim letom iz Maroka, da se je v zadnjem obdobju zadrževal na območju Trevisa, od koder je z avtobusom odpotoval v Trst, od tam pa peš odšel v Gorico in nato v Novo Gorico, kjer je 13. 3. 2015 okoli 14.00 ure prestopil državno mejo. Pri sebi je imel le avtobusne vozne karte, ne pa dokumentov potrebnih za vstop v RS. Tujčeva identiteta je bila ugotovljena le na podlagi njegove izjave. Zaradi kršitve 12. člena ZTuj-2 mu je bila izrečena globa, ki je ni plačal, ker nima denarja. Zaradi nedovoljenega vstopa v RS ter najave na podlagi z Vlado Republike Italije sklenjena sporazuma o prevzemu oseb na državni meji, je bilo tujcu dne 13. 3. 2015 ob 20.00 uri odrejeno pridržanje po 4. alineji prvega odstavka 64. člena ZNPPol, vendar so italijanski organi naslednji dan odgovorili, da ga ne sprejmejo. Iz navedenih razlogov je bila izdana odločba o pridržanju, kjer mu je gibanje omejeno na območje Centra.

3. Center za tujce Postojna je sodišču predmetno zadevo z namenom, da sodišče po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost odrejenega ukrepa nastanitve v Centru, skupaj z dokumentacijo in mnenjem, posredoval dne 25. 8. 2015 (kar je 5 mesecev in 11 oziroma 12 dni po izreku ukrepa). V predloženi dokumentaciji je tudi odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 214-113-2015/2 (141-05) z dne 11. 6. 2015, s katero je le-to, pred iztekom treh mesecev od odreditve gibanja v Centru, po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je (bila) omejitev gibanja tujcu utemeljena.

4. Po prejemu predmetne zadeve je sodišče s sklepom opr. št. I U 1201/2015 z dne 2. 9. 2015 postopek prekinilo in pred Ustavnim sodiščem sprožilo postopek za presojo ustavnosti drugega odstavka 79.a člena ZTuj-2 z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Ustave ter z vidika četrtega odstavka 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (KVČP).

5. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-134/15-8 z dne 28. 1. 2016 zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 79.a člena ZTuj-2 zavrglo.

K I. točki izreka:

6. Skladno s 156. členom Ustave RS se postopek pred sodiščem, ki je bil prekinjen zaradi začetka postopka pred Ustavnim sodiščem, nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča. Ker je le-to o zahtevi za presojo ustavnosti že odločilo, se postopek pred Upravnim sodiščem v navedeni zadevi nadaljuje.

K II. točki izreka:

7. Po proučitve obravnavane zadeve sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, da je bila omejitev gibanja tujcu, ki trdi, da je T.D., v Centru za tujce v Postojni (Center), od 14. 3. 2015 dalje neutemeljena.

8. V obravnavani zadevi gre za preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcu v Centru za tujce po uradni dolžnosti. Določba drugega odstavka 79. a člena ZTuj-2 namreč določa, da mora v primeru omejitve gibanja, ko gre za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti opraviti upravno sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.

9. Odločba PPIU Nova Gorica o nastanitvi tujca v Centru je bila izdana na podlagi ZTuj-2 in sicer prvega odstavka 76. člena in prvega odstavka 78. člena ZTuj-2. Prvi odstavek 76. člena ZTuj-2 določa, da za tujca, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija do njegove odstranitve iz države, omejitev gibanja in nastanitev v centru ali nastanitev izven centra največ za 6 mesecev. Po določbi prvega odstavka 78. člena ZTuj-2 nastanitev tujca v centru ali izven centra in bivanje pod strožjim policijskim nadzorom odredi policija z odločbo.

10. Kot že zgoraj navedeno, je bila odločba o nastanitvi tujca v center, izdana na podlagi ZTuj-2. Slednji v drugem odstavku 1. člena navaja, da so bile v ta zakon povzete tudi direktive in sklep Evropske unije, med drugim, tudi Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. 12. 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljevanju: Direktiva o vračanju). Tako Direktiva o vračnaju v prvem odstavku 15. člena, ki ureja pridržanje, določa, da se pridržanje državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, lahko odredi le, če obstaja nevarnost pobega ali se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve, le, če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov ter da mora biti obdobje pridržanja kar se da kratko. V 16. točki uvodnih določb navedene Direktive pa je še določeno, da je pri uporabi pridržanja z namenom odstranitve treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti in da je pridržanje upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Tudi v 81. členu ZTuj-2 je določeno, da lahko policija po uradni dolžnosti ali na prošnjo tujca obvezno nastanitev tujca v centru nadomesti z milejšimi ukrepi, če se lahko tudi na tak način zagotovi odstranitev tujca iz države.

11. V konkretnem primeru je PPIU Nova Gorica z odločbo o nastanitvi imenovanemu tujcu, ki trdi, da je T.D., odredila omejitev gibanja v Centru, ker obstaja nevarnost pobega, ker ni znana njegova istovetnost in ker ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije. Pri tem pa ni upoštevala načela sorazmernosti in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tujca učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, v skladu s 15. členom navedene Direktive o vračanju in 81. členom ZTuj-2. Policijska odločba o nastanitvi tujca v Center o tem nima nobene obrazložitve.

12. Glede na vse navedeno, sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 79. a člena ZTUj-2, po uradni dolžnosti, ugotavlja, da omejitev gibanja tujcu v Centru, ni bila utemeljena. To pomeni, da je bilo tujcu, ki trdi, da je T.D., z odločbo PPIU Nova gorica št. 2253-23/2015/5 z dne 14. 3. 2015 o nastanitvi v Center nezakonito omejeno gibanje v Center za tujce v Postojni od 14. 3. 2015 dalje.

13. Ker mora sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 79.a člena ZTuj-2 v primeru, če ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naložiti, da tujca nemudoma izpusti iz centra, sodišče pojasnjuje, da je dne 11. 2. 2016 pridobilo podatek, da je bil tujec, ki trdi, da je T.D., dne 23. 10. 2015 odpuščen iz Centra za tujce v Postojni. Glede na to, da torej imenovani tujec ni več v Centru, sodišče v izreku te sodbe pod 2. točko ni odločilo o tem, da je treba imenovanega tujca izpustiti.