Jedro

Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi.

Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu, ampak ga je pravilno vročilo sami toženki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe postopek delno ustavilo (za plačilo z dne 23.9.2020 v višini 300,00 EUR) in z izpodbijano sodbo (I.) razsodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v osmih dneh tožeči stranki (tožnici) plačati 3.414,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.619,26 EUR od 16.5.2020 dalje do plačila, od zneska 976,31 EUR od 30.5.2020 dalje do plačila in od zneska 819,23 EUR od 31.5.2020 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2020 dalje do plačila; in (II.) odločilo, da je v roku osmih dni od prejema sodbe dolžna plačati tožnici 181,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo2 je toženka vložila pravočasno (laično) pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi ponavlja 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in navaja, da tega, kar sodišče zapisuje ni prejela. Sklepu o izvršbi je ugovarjala po pooblaščencu M. K. in predložila pooblastilo, ki je z dne 7.9.2020 in se upošteva za nadaljnji pravdni postopek. Sodišče prve stopnje pravi, da je tožbo vročalo osebno. Toženka tožbe ni prejela. Po I. odstavku 86. člena ZPP smejo stranke pravdna dejanja opravljati tudi po pooblaščencu, zato je toženka mnenja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami vročati njenemu pooblaščencu in ne toženki osebno, ki tožbe s prilogami in sklepom sodišča prve stopnje ni prejela. Zato uveljavlja pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Celo samo sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predložila pooblastilo v prilogi B1 spisa, zato toženka ne vidi razloga, zakaj omenjeno ni bilo vročano pooblaščencu M. K. V nadaljevanju pritožbe toženka predlaga njeno zaslišanje in opravo poizvedb pri pošti glede vročitve pošiljke. Ker ji je bila odvzeta možnost obravnavanja navaja še, da tožnici ni plačala samo 300,00 EUR, ampak ji je plačala še 23.4.2021 201,18 EUR, 24.2.2021 2.000,00 EUR in 9.11.2020 100,00 EUR. Ne gre za pritožbeno novoto. Tudi s fikcijo vročitve ji omenjeno ni bilo vročeno, zato poleg predloga po lastnem zaslišanju vlaga še dva bančna izpiska.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožbeno sodišče je zavoljo reševanja pritožbe, v kateri se uveljavlja pritožbeni očitek bistvene kršitve iz 8. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP, na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP pozvalo sodišče prve stopnje, naj opravi poizvedbe, če pooblaščenec toženke M. K. izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je spis znova predložilo pritožbenemu sodišču, ko je od omenjenega pooblaščenca prejelo dopis, da (še) nima opravljenega pravniškega državnega izpita (PDi) in da se je toženka pred sodiščem zastopala sama.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožbe v sporu majhne vrednosti torej ni mogoče vložiti iz ″vseh razlogov po 338. členu ZPP‶.

7. Zatrjevana kršitev iz 8. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Toženka sicer navaja, da osebno vročanih listin (dopolnitev tožbe s prilogami in sklepom sodišča prve stopnje II Pg 518/2020 z dne 6.1.2021) ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb pri pošti, vendar pritožbeno sodišče očitku v tej smeri ne more slediti, saj je preveč pavšalen, da bi bil lahko upošteven. V zvezi s pavšalno zatrjevanim očitkom pritožbeno sodišče tudi ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov in jih ni izvedlo, saj izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev. V spisu se namreč na l. št. 41 nahaja pripeta (podpisana) vročilnica, iz katere izhaja, da je sodišče vse navedeno vročalo toženki, ki je pisanje (osebno in ne s fikcijo osebne vročitve) prejela 20.1.2021. Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi, medtem ko, kot je že pojasnjeno, njenim pavšalnim navedbam s predlaganimi dokazi ni mogoče slediti.3

8. Drži, da je toženka za zastopanje v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je potekal pred okrajnim sodiščem, pooblastila M. K. in da sme stranka opravljati pravdna dejanja tudi po pooblaščencu (glej prvi odstavek 86. člena ZPP), vendar veljajo glede pooblaščencev pred sodišči različnih stopenj po ZPP določene omejitve (glej določbe od 86. do 91. člena ZPP). Omenjeni je pravdna dejanja za toženko lahko opravljal v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je potekal pred okrajnim sodiščem (glej prvi odstavek 86. člena ZPP), ne pa (po uspešnem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) v nadaljnjem gospodarskem sporu majhne vrednosti pred sodiščem prve stopnje, ki je okrožno sodišče in čigar sodba je pritožbeno izpodbijana. Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu M. K., ampak ga je pravilno vročilo sami toženki. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Hkrati je bila toženka z zgoraj navedenim sklepom, ki ji je bil vročen skupaj z dopolnitvijo tožbe s prilogami, opozorjena v smislu tretjega odstavka 87. člena ZPP. Povedano sklepno, vročitev pisanja (osebno) toženki in ne z njene strani pooblaščenemu M. K. je bila pravilna, zato sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve iz 8. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ker omenjena bistvena kršitev ni podana; ker drugih opravičljivih razlogov za navajanje pritožbenih novot (glej 337. člen ZPP) toženka niti ne zatrjuje in gre za nedopustne pritožbene novote; ker so še dopustne vloge za navajanje (novih) dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti omejene na postopek pred sodiščem prve stopnje (glej določbe od 451. do 453. člena ZPP) in ker s pritožbo v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (glej 458. člen ZPP), so neupoštevne toženkine nadaljnje pritožbene navedbe (o dodatnih poplačilih vtoževane terjatve) s predlaganim lastnim zaslišanjem in dvema predloženima bančnima izpiskoma.

10. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega izhaja, da se spor nanaša na plačilo zapadlih računov za dobavljen material, na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Toženka vsebinsko in izrecno izpodbija sodbo, ne pa tudi sklepa o delnem umiku. 2 Takšna stališča izhajajo tudi iz ustaljene sodne prakse (glej npr. odločbe VS RS I Up 86/2019 z dne 30.8.2019, VS RS I Up 278/2016 z dne 18.1.2017, VSC I Ip 226/2020 z dne 9.7.2020, VSL II Cp 656/2013 z dne 5.9.2015, VSL II Cpg 1059/2016 z dne 11.12.2017 in številne druge).