Jedro

Ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdanega v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo (razen ob izpolnitvi predpisanih pogojev obnove postopka). Tudi v upravnem sporu je prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja. Obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije v obravnavanem primeru - ko je Vrhovno sodišče že odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep – bi nenazadnje pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) vložil predlog za dopustitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča I U 785/2017 z dne 13. 6. 2019, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča I U 785/2017 (pravilno I Up 188/2019) z dne 22. 1. 2020. S tem sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo in pritrdilo sklepu, s katerim je Upravno sodišče zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi kršitve ustavnih pravic po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Tožnik Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju glede trenutka začetka teka trideset dnevnega roka za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 in razveljavi izpodbijani sklep Upravnega sodišča ter ugodi tožbenemu zahtevku v celoti, podrejeno naj razveljavi sklep Upravnega sodišča in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka s tem predlogom za dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sklep o zavrženju tožbe. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje je po določbah ZUS-1 predvidena le pritožba (drugi odstavek 82. člena ZUS-1) in ne tudi revizija. Izjemo določa le prvi odstavek 95. člena ZUS-1, po katerem lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu tega zakona. Pritožbo pa je revident že vložil in je o njej Vrhovno sodišče z zgoraj citiranim sklepom tudi že odločilo.

5. Na podlagi prvega odstavka 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu glede na zgoraj navedeno ni pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdanega v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo (razen ob izpolnitvi predpisanih pogojev obnove postopka). Tudi v upravnem sporu je prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja. Obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije v obravnavanem primeru - ko je Vrhovno sodišče že odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep – bi nenazadnje pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih.1

6. Ker revizija ni dovoljena niti zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje niti zoper sklep Vrhovnega sodišča, ni dovoljen niti predlog za njeno dopustitev. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrglo na podlagi 377. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Tožnik mora zato sam kriti svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča X DoR 33/2019 z dne 4. 9. 2019 in X Ips 18/2018 z dne 5. 9. 2018.