Jedro

Utemeljeno pa pritožba očita, da se sodišče ni izjavilo o dokaznih predlogih, podanih v ugovornem postopku. Glede na spisovne podatke je namreč pritrditi pritožnici, da je v zvezi z zatrjevano napačno oziroma neizkazano višino izterjevane terjatve predlagala izvedbo določenih dokazov. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njih ni dokazno vrednostno opredelilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor (I. točka izreka) ter dolžnici naložilo, da upnici povrne 298,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vztraja pri ugovoru pomanjkanja izvršljivega izvršilnega naslova ter zatrjuje, da je sodišče 9. točko 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v povezavi z drugim odstavkom 17. člena ZIZ in dejansko predloženim seznamom izvršljivih naslovov, zmotno razlagalo. Pojasnjuje, da je seznam pomanjkljiv, saj manjkajo navedbe o odločbah davčnega organa. Vztraja pri ugovoru zastaranja ter v zvezi s tem sodišču očita, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj sodišče v zvezi s sklepom o davčni izvršbi z dne 13. 8. 2015, ki naj bi tek zastaralnega roka pretrgal, ni obrazložilo, za katero terjatev in v kakšni višini je bil sklep vložen. Izpostavlja, da je sodišče materialnopravno zmotno odločilo o ugovoru zastaranja zakonskih zamudnih obresti za katere zatrjuje, da ne velja 5 letni temveč 3 letni zastaralni rok po prvem in tretjem odstavku 347. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je upnica pojasnila višino izterjevane terjatve ter v zvezi s tem zatrjuje, da iz prilog upnice niso razvidna plačila, ki ji je dolžnica opravila v dobro predhodnega računa FURS. Poudarja, da upnica nedopustno izterjuje obresti od obresti ter opozarja, da se do tega ugovora sodišče sploh ni opredelilo. Izpostavlja, da je dolžnica predlagala izvedbo dokazov, ki jih sodišče ni izvedlo, niti se ni do teh dokaznih predlogov opredelilo ter vsled temu očita bistveno kršitev določb postopka. V zvezi z v plačilo naloženo sodno takso poudarja, da mora sodišče pri odločanju po tretjem odstavku 15. člena ZIZ upoštevati, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse izpolnjuje pogoje po 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni in jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožnica z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje ter zmotne uporabe materialnega prava.

6. Utemeljeno pa pritožba očita, da se sodišče ni izjavilo o dokaznih predlogih, podanih v ugovornem postopku. Glede na spisovne podatke (vpogled v l. št. 33 spisa) je namreč pritrditi pritožnici, da je v zvezi z zatrjevano napačno oziroma neizkazano višino izterjevane terjatve predlagala izvedbo določenih dokazov. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njih ni dokazno vrednostno opredelilo.

7. Ob navedenem sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožnici z nezakonitim postopanjem kršena pravica do izjavljanja v dokaznem postopku in je s tem podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje zgoraj opisano kršitev odpravi. Sodišče sicer ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, vendar mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti1. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj: Odločba US RS: Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.