Jedro

V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upravitelja za odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila v (predhodnem) postopku prisilne likvidacije.

2. Upravitelj se je zoper sklep pritožil. Uveljavljal je napačno uporabo materialnega prava in predlagal višjemu sodišču, da bodisi odloči o nagradi kot je predlagal, bodisi vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik s pritožbo ne izpodbija dejanskega stanja, zato ga pritožbeno sodišče ni presojalo, pač pa je vezano na dejstva, ki jih je v zvezi s predlagano nagrado ugotovilo sodišče prve stopnje. A. P. je sodišče imenovalo za upravitelja v sklepu o začetku postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom 26. 4. 2018. Istega dne je upravitelj sodišču predlagal, da naj nad dolžnikom začne stečajni postopek. Sklep o ustavitvi likvidacijskega postopka in o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom je sodišče izdalo 7. 5. 2018. V istem sklepu je odločilo, da upravitelj nadaljuje z delom kot stečajni upravitelj. V razlogih izpodbijanega sklepa je poleg tega ugotovilo, da je upravitelj dne 24. 7. 2018 predlagal odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila v postopku prisilne likvidacije (v višini 994,35 EUR + DDV v višini 218,76 EUR) ter da upravitelj v postopku prisilne likvidacije (niti v stečajnem postopku) še ni predložil nobenega otvoritvenega poročila.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 104. člena ZFPPIPP, ki določa, da pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo 90 odstotkov nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom tega zakona. Ker upravitelj sodišču ni predložil otvoritvenega poročila, nima še pravice zahtevati nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila. Zato je njegov predlog zavrnilo.

6. Določbe o upravitelju, vključno z določbami o nagradi, ki mu pripada za njegovo delo, so urejene v Oddelku 3.6 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in se v postopku prisilne likvidacije uporabljajo smiselno (druga alineja 2. točke prvega odstavka 421. člena ZFPPIPP). V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno ne uporablja določba drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP o nagradi upravitelja v postopku prisilne poravnave, pač pa se smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

7. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, bi upravitelj pridobil pravico zahtevati 90 odstotkov nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila, le in ko bi sodišču predložil otvoritveno poročilo, 10 odstotkov tega nadomestila pa ko bi sodišču predložil končno poročilo (drugi odstavek 104. člena ZFPPIPP). Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.

8. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena relevantna dejstva materialnopravno pravilno odločilo o zahtevi upravitelja z dne 24. 7. 2018. Pritožbenih trditev, da pripada upravitelju pravica do vsaj »neke« nagrade za delo tudi v primeru, če v likvidacijskem postopku ne pripravi otvoritvenega poročila in sicer s trenutkom ustavitve likvidacijskega postopka, pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Presojalo je le pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o konkretnem predlogu upravitelja za odmero nagrade za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila. V kolikor pa upravitelj meni, da je glede na opravljene storitve v postopku prisilne likvidacije upravičen do kakšnega drugega nadomestila, bi moral podati prvostopenjskemu sodišču zahtevo za odmero takega (na primer pavšalnega) nadomestila v skladu s šestim odstavkom 104. člena ZFPPIPP.

9. Prav tako pritožbeno sodišče ni odgovarjalo tistemu delu upraviteljevih ugotovitev o nepošteni praksi upnika, ki ji sledi še nekorektna obravnava upravitelja s strani sodišča, in se nanašajo na trditve, da upnik kljub izkazani insolventnosti dolžnika ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka pač pa predlog za začetek postopka prisilne likvidacije. Tudi, če navedena dejstva držijo, zgolj na njihovi podlagi upravitelju še ni mogoče priznati enake nagrade, do katere bi bil sicer upravičen, če bi v postopku prisilne likvidacije poleg prevzema poslov, ki jih zatrjuje, izdelal še otvoritvene poročilo. Kot pa je bilo že pojasnjeno, v konkretnem primeru upravitelj ni izdelal otvoritvenega poročila, pač pa je istega dne, ko je bil imenovan za upravitelja v postopku prisilne likvidacije, predlagal, da naj se nad dolžnikom začne stečajni postopek1, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo tako, da je postopek prisilne likvidacije že čez nekaj dni s sklepom ustavilo in začelo stečajni postopek.

10. Glede na navedeno se izkaže, da upravitelj s pritožbo ni uspel uveljaviti pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. in s 421. členom ZFPPIPP) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. in s 421. členom ZFPPIPP).

1 Če je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna, mora upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po dnevu, ko to ugotovi ali bi to moral ugotoviti, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo, sodišču predlagati, da začne stečajni postopek (prvi odstavek 423. člena ZFPPIPP).