Jedro

Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo oprosti plačila sodne takse, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen. Ker tožnik kljub posebnemu pozivu ni predložil zahtevanih dokazil, je bilo sodišču prve stopnje onemogočeno presojanje okoliščin v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnik vložil skupaj s tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.10.2004, ker predlogu za oprostitev tožnik ni priložil dokazil v smislu določbe 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list RS, št. 20/04 -UPB-1). Ker listin ni predložil niti po pozivu sodišča, ni izkazal, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani.

Tožnik v laični pritožbi navaja, da je že k tožbi priložil vso potrebno dokumentacijo, ki izkazuje njegovo premoženjsko stanje in so zato navedbe sodišča prve stopnje nenavadne in neresne, ko od njega zahteva njegovo odločbo o dohodnini (o kateri teče pritožbeni postopek) ter odločbe o dohodnini njegovih družinskih članov, saj živi sam. Tožnik ne zna obrazložiti, kaj se je zgodilo s pozivom z dne 3.3.2005. Meni, da je vse, kar se dogaja z njegovo pošto, že „predmet mejnih razsežnosti“. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Dne 1.10.2008 je začel veljati Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08), ki v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pritožbeno sodišče je zato v tem primeru, ko se je postopek začel pred uveljavitvijo ZST-1, pri odločanju uporabilo določbe ZST.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po 1. odstavku 13. člena ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini (za leto oziroma dve pred vložitvijo tožbe, odvisno od časa vložitve tožbe) in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (3. odstavek 13. člena ZST).

Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa in izpodbijanega sklepa je tožnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložil prijavo v evidenco brezposelnih oseb z dne 27.11.2002 in navedel seznam premoženja. Sodišče prve stopnje ga je s pozivom z dne 1.3.2005, ki je bil tožniku vročen 3.3.2005, pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev s svojo zadnjo odločbo o dohodnini ali potrdilom davčne uprave, da dohodnina ni bila odmerjena, in potrdilom o premoženjskem stanju. Ker tožnik kljub temu pozivu v zahtevanem petnajstdnevnemu roku, niti kasneje, ni predložil ustreznih potrdil v smislu 3. odstavka 13. člena ZST, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko njegovemu predlogu ni ugodilo, saj ni izkazal zatrjevanega težkega premoženjskega stanja, to je, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšanja sredstva, s katerimi se preživlja. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da je vso potrebno dokumentacijo, ki izkazuje njegovo premoženjsko stanje, priložil že k tožbi, in da je sodišče od njega neupravičeno zahtevalo odločbo o dohodnini zanj in za družinske člane. Prav tako ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je sodišče imelo odločbo o dohodnini, saj je to predmet upravnega spora. Predmet upravnega spora je namreč odločba o dohodnini za leto 2002, tožnik je tožbo vložil 4.1.2005, torej bi moral za oprostitev plačila sodnih taks priložiti odločbo o dohodnini za leto 2003 ali potrdilo davčne uprave, da dohodnina za leto 2003 ni bila odmerjena, saj tedaj (4.1.2005) odločbe o dohodnini oziroma potrdila davčne uprave za leto 2004 še ni imel. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da v primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga sicer formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Zato ni utemeljena tožnikova, sicer pavšalna navedba, glede prejema poziva. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo oprosti plačila sodne takse, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen oziroma njenemu predlogu ne ugodi. Ker tožnik kljub posebnemu pozivu ni predložil zahtevanih dokazil, je bilo sodišču prve stopnje onemogočeno presojanje okoliščin v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katerem mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prve stopnje.